Darja Kocbek
V predlogu naslednjega finančnega okvira EU, ki bo v obdobju od leta 2028 do 2034 osnova za pripravo letnih proračunov EU, ni problem le to, za koliko se bodo povečala vplačila držav, ki so neto vplačnice, in koliko bodo kohezijske članice imele na voljo za kohezijsko politiko. Revizorji Evropskega računskega sodišča opozarjajo na znatne pomanjkljivosti na področju nadzora nad sredstvi EU. V predlogu po njihovi analizi ni zagotovljena sledljivost denarja do končnih prejemnikov, posledice za države članice, ki ne spoštujejo pravil, niso natančno opredeljene.
Analiza revizorjev Evropskega računskega sodišča lahko oblikovalcem politik EU pomaga pri dokončnem oblikovanju pravil za naslednji dolgoročni proračun
Revizorji so Evropski komisiji poslali svoje predloge za izboljšave, da bi bila poraba denarja evropskih davkoplačevalcev bolj transparentna in odgovorna, a jih ta v veliki večini ni upoštevala. Skrbi jih zlasti financiranje, ki ni povezano s stroški, ampak z doseganjem ciljev in mejnikov, ki ga je Evropska komisija uvedla z mehanizmom za okrevanje in odpornost po epidemiji covida-19. "Poudarek ostaja na napredku pri izvajanju in ne na rezultatih. Pogoji za izvršitev plačil bi morali biti jasni in vključevati spoštovanje pravil EU in nacionalnih pravil, financiranje pa bi moralo biti v celoti sledljivo," opozarjajo revizorji.
Predlagajo preoblikovanje kmetijskih in kohezijskih skladov
Izpostavljajo tudi predlog preoblikovanje kmetijskih in kohezijskih skladov. Evropska komisija namreč predlaga njihovo združitev v enoten evropski sklad, v katerem bi bilo na voljo 865 milijard evrov. Ta sklad bi upravljali prek nacionalnih in regionalnih načrtov, ki jih pripravi vsaka država posebej. Revizorji opozarjajo, da bi predlagana koncentracija načrtovanja v enem samem dokumentu na državo lahko omejila pristojnosti regionalnih organov pri odločanju o dodeljevanju sredstev. Poleg tega še ni jasno opredeljeno, na kakšen način bodo reforme vrednotene oziroma katera merila se bodo uporabljala pri dodeljevanju sredstev.
Manj zagotovljenega denarja, več tekmovanja
Z letom 2028 bodo države članice, ki so največje prejemnice kohezijskih sredstev, težje prišle do evropskih sredstev, saj jih bodo imele manj na voljo v tako imenovanih ovojnicah. V teh ovojnicah je zdaj znesek za posamezno državo zagotovljen vnaprej že s sprejemom finančnega okvira, razdeljuje pa ta denar država sama s svojimi nacionalnimi razpisi. Po novem bo več denarja na voljo prek razpisov, ki jih objavlja Evropska komisija, za katera pa se v okviru konzorcijev partnerjev potegujejo podjetja in organizacije iz vseh držav članic.
Je pa po oceni revizorjev bil dosežen napredek pri konsolidaciji finančnega okolja EU in poenostavitvi proračuna EU, vendar nekatere omejitve ostajajo. Poenostavitev pravil na ravni EU na primer ne pomeni nujno zmanjšanja upravnega bremena za končne prejemnike. V predlagani zakonodaji ni natančno opredeljen pojem "evropska dodana vrednost". To bi lahko privedlo do različnih razlag o koristih naložb EU in otežilo primerjavo doseženih rezultatov.
Sistem financiranja EU bo bolj zapleten
Zaradi uvedbe petih novih virov lastnih sredstev za financiranje proračuna EU (po novem naj bi jih bilo devet) bo sistem financiranja EU bolj zapleten, povečali pa bi se lahko tudi upravni stroški tako za države članice kot Evropsko komisijo. Po oceni revizorjev novi viri niso potrebni, ker bi bilo mogoče dodatna sredstva za financiranje proračuna EU dobiti z učinkovitejšim zbiranjem sredstev iz obstoječih virov, zlasti z zmanjšanjem davčnih izgub, povezanih z DDV in carinami.
Analiza revizorjev Evropskega računskega sodišča lahko oblikovalcem politik EU pomaga pri dokončnem oblikovanju pravil za naslednji dolgoročni proračun, je ob predstavitvi ugotovitev dejal Jan Gregor, član sodišča, odgovoren za pregled. "Potrebujemo proračun, ki bo jasno pokazal, kaj lahko EU ponudi, zagotavljal dobro upravljanje sredstev ter večjo odgovornost in transparentnost," je poudaril.
