Darja Kocbek
Prihaja račun za posojila, ki jih za izvajanje instrumenta za okrevanje in odpornost NextGenerationEU po izbruhu pandemije koronavirusa leta 2020 in po letu 2022 za pomoč Ukrajini najema Evropska komisija. Revizorji Evropskega računskega sodišča ocenjujejo, da bi najeta posojila EU v prihodnjem letu lahko dosegla 1000 milijard evrov. Ti dolgovi bodo bremenili prihodnje proračune EU. Samo stroški obresti za nepovratna sredstva, ki so jih države članice dobile na podlagi NextGenerationEU, bi po izračunih revizorjev v obdobju 2028–2034 znašali 93 milijard evrov.
To je pomembno opozorilo zato, ker namerava Irska kot predsedujoča svetu EU državam članicam v prihodnjih dneh predložiti nov kompromisni predlog za pogajanja o novem finančnem okviru, ki bo osnova za pripravo letnih proračunov EU v obdobju od leta 2028 do 2034. Ta predlog bodo imeli prihodnji teden na vrhu EU na mizi voditelji držav članic.
Predlog za znatna nova posojila za podporo Ukrajini
Nominalna vrednost posojil Unije za izplačilo nepovratnih sredstev državam članicam je po navedbah Evropskega računskega sodišča konec lanskega leta znašala 738,9 milijarde evrov. To je več kot 20 odstotkov več kot leta 2024, ko je ta znesek bil 601,3 milijarde evrov.
Evropska komisija za naslednji proračun predlaga znatna nova posojila za podporo Ukrajini in nacionalnim načrtom držav članic ter za morebitno uporabo mehanizma za hude krize v višini 395 milijard evrov. "Posojila Ukrajini, odobrena ali dogovorjena od leta 2014, vključno s posojilom za pomoč Ukrajini v višini 90 milijard evrov, o katerem je bilo odločeno v začetku leta 2026, so na primer skupaj znašala 170,1 milijarde evrov. Od tega je bilo 70,3 milijarde evrov izplačanih do konca leta 2025," Evropsko računsko sodišče navaja v letnem poročilu o izvrševanju proračuna EU za leto 2025.
Predsednik sodišča Tony Murphy je na konferenci za novinarje opozoril, da se je treba za okrog 20 odstotkov prihodkov večletnega proračuna 2028-2034, še dogovoriti, od kod jih dobiti. Evropska komisija za ta proračun predlaga prihodke v višini 2000 milijard evrov, kar pomeni, da viri še niso določeni za okrog 400 milijard evrov. Če teh virov ne bodo našli, bodo to veliko luknjo morale pokriti države članice z višjimi vplačili ali pa bo treba krčiti odhodke proračuna EU in posledično bo za države članice po letu 2028 na voljo manj evropskih sredstev.
Tony Murphy: Učiti se je treba na izkušnjah
Evropska komisija za nov proračun predlaga tudi precejšnje spremembe, za katere so revizorji že spomladi opozorili, da te avtomatsko še ne pomenijo izboljšav. "Ambiciozen proračun zahteva enako ambiciozne zaščitne ukrepe. Učiti se je treba na izkušnjah," poudarja Tony Murphy. Če bo EU prešla na nov proračunski model, v katerem financiranje ni več povezano s stroški, je po njegovih besedah treba odpraviti tisto, kar prej ni delovalo, da bodo sredstva EU prinesla želene rezultate za državljane.
Države članice na dveh bregovih
Države članice se glede proračuna za obdobje 2028-2034 delijo v dve skupini. Večji proračun, da bi ohranile sredstva za kmetijstvo in regionalni razvoj, podpira 17 članic, ki so to sporočile v pismu predsedniku irske vlade. Slovenija je med podpisnicami tega pisma. Nemčija, Nizozemska, Švedska, Danska, Avstrija in Finska pa po poročanju dnevnika Financial Times zahtevajo zmanjšanje porabe v višini "več sto milijard evrov" ter preusmeritev več sredstev v obrambo in inovativna podjetja. Te države grozijo z blokado pri sprejemanju proračuna, če njihove zahteve ne bodo upoštevane. Države članice o proračunu EU odločajo s soglasjem. V odločanje je vključen tudi Evropski parlament, ki za svojo podporo zahteva dvig zneska v višini 2000 milijard evrov, ki ga predlaga Evropska komisija.
Leto 2025 je bilo predzadnje leto izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Države EU iz njega prejmejo evropska sredstva za dosego vnaprej določenih mejnikov ali ciljev. Do konca leta 2025 je bilo izplačanih 237,5 milijarde evrov od 359,9 milijarde evrov, dodeljenih v okviru mehanizma. To pomeni, da je treba tretjino razpoložljivih nepovratnih sredstev, kar je več kot 122 milijard evrov še izplačati. Poleg tega so države članice nepovratna sredstva, ki so jim bila dodeljena v okviru mehanizma, porabile v zelo različnem obsegu. Samo tri od 27 so namreč porabile vsaj 80 odstotkov zneska, ki ga imajo na voljo, ugotavljajo revizorji.
Ugotovili so, da od 37 plačil nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so jih države članice prejele v letu 2025, jih devet ni bilo skladnih z vnaprej določenimi pravili in pogoji. Revizorji so na primer ugotovili nezadovoljivo izpolnjevanje mejnikov in ciljev, kršitve pravil o javnem naročanju in nepravilnosti v zvezi z državno pomočjo. Ugotovili so tudi slabosti pri zasnovi mejnikov in ciljev, vrzeli v spremljanju, kar je naloga Evropske komisije, in stalne težave v zvezi z zanesljivostjo kontrolnih sistemov držav članic. Za odhodke iz mehanizma za okrevanje in odpornost so zato dali mnenje s pridržkom.
Poleg tega so države EU včasih lahko brez prepričljivih razlogov in dokazov poenostavile ali zožile svoje zaveze v načrtih za okrevanje. V nekaterih primerih so bile spremembe uvedene šele po tem, ko je država zaprosila Evropsko komisijo za plačilo. To po besedah revizorjev pomeni tveganje, da bi države lahko prejele sredstva EU za manjše rezultate, kot so jih prvotno obljubile.
Pri porabi v okviru tradicionalnega proračuna EU (brez mehanizma za okrevanje in odpornost) so revizorji ugotovili takšne napake, so za to porabo že sedmo leto zapored dali negativno mnenje. Najvišje stopnje napake so bile pri kohezijskih sredstvih, ki podpirajo delovna mesta, rast in regionalni razvoj, ter pri porabi sredstev za kmetijstvo in okolje.
