Sanja Verovnik
Eno stanovanje je premajhno, drugo nima balkona, tretje je predrago. Ko se pojavi takšno, ki bi družini ustrezalo, jih prehiti drug kupec. Tako je mati dveh otrok na družbenem omrežju opisala iskanje, ki traja že več kot pol leta. V mirnem predelu Ljubljane išče trisobno stanovanje s teraso in balkonom. Druge je vprašala, ali imajo pri nakupu podobne izkušnje.
Večina tistih, ki so se odzvali, je ponudbo ocenila kot skromno. Nekateri so pravi dom našli po nekaj mesecih, drugi so iskali leto dni ali dlje. Le peščica je imela po lastnih besedah srečo. Oglas so opazili takoj, ko se je stanovanje ali hiša pojavila na trgu, se dogovorili za ogled in nepremičnino tudi takoj kupili.
Med slovenskimi sosedami so lastniki najdlje iskali na Madžarskem, 15 mesecev
Na Madžarskem 15 mesecev, v Avstriji in na Hrvaškem 11
Po Poročilu o trendih na področju stanovanjskih nepremičnin v Evropi za leto 2026, ki ga je pripravil RE/MAX, se je v zadnjih dveh letih preselilo 31 odstotkov anketiranih Evropejcev. Ti so sedanji dom v povprečju iskali 11 mesecev. Skupno povprečje je bilo najdaljše na Nizozemskem, 16 mesecev, in najkrajše na Finskem, šest mesecev.
V Sloveniji so lastniki dom iskali povprečno 14 mesecev, najemniki pa osem. Med slovenskimi sosedami so lastniki najdlje iskali na Madžarskem, 15 mesecev. V Italiji so potrebovali 14 mesecev, v Avstriji in na Hrvaškem pa po 11. Pri najemnikih je bil vrstni red drugačen. Najdlje so iskali v Italiji, 11 mesecev, sledile so Avstrija z devetimi, Hrvaška z osmimi in Madžarska s sedmimi meseci.
Anketirani, ki živijo z otroki, so dom iskali povprečno 12 mesecev, tisti, ki živijo sami, deset, ljudje, ki živijo s prijatelji ali sostanovalci, pa devet. Avtorji poročila razliko pojasnjujejo s tem, da je težje najti prostor in lokacijo, ki ustrezata potrebam več ljudi. Na dolžino iskanja vpliva tudi vrsta nepremičnine. Iskanje samostojne hiše ali dvojčka je v povprečju trajalo 13 mesecev, iskanje stanovanja pa deset.
V Sloveniji jih 37 odstotkov meni, da doma nikoli ne bodo mogli kupiti
Med anketiranimi v Sloveniji brez lastne nepremičnine jih 37 odstotkov meni, da si je nikoli ne bodo mogli kupiti. V poročilu za leto 2025 je bilo takšnih 39 odstotkov. Drugo leto zapored je bil delež višji le na Češkem, kjer je dosegel 41 odstotkov, leto prej pa 44. Na evropski ravni je delež upadel z 29 na 27 odstotkov. Tak odgovor je bil pogostejši pri ženskah kot pri moških, 32 proti 24 odstotkom, in na podeželju kot v mestih, 33 proti 24 odstotkom.
Med tistimi, ki menijo, da si nepremičnine nikoli ne bodo mogli kupiti, jih 66 odstotkov kot oviro navaja prenizko plačo. Leto prej je bilo takih 58 odstotkov. V tej skupini izstopata Malta, kjer prenizko plačo navaja 97 odstotkov vprašanih, in sosednja Hrvaška s 87 odstotki. Na evropski ravni jih 24 odstotkov navaja premalo prihrankov za lastni delež, 22 odstotkov pa visoke obrestne mere. Pomanjkanje prihrankov posebej izstopa v Španiji, kjer ga navaja 54 odstotkov vprašanih iz te skupine, in v Estoniji, kjer jih je 44 odstotkov.
Med anketiranimi, ki že odplačujejo stanovanjski kredit, jih četrtina pričakuje, da ga bodo odplačali prej, kot so načrtovali, 13 odstotkov pa jih meni, da ga bodo odplačevali dlje. Predčasno odplačilo jih največ pričakuje v Romuniji, 62 odstotkov, v sosednji Avstriji pa je takih 38 odstotkov. Delež tistih, ki pričakujejo daljše odplačevanje, je najvišji v Grčiji, kjer znaša 39 odstotkov.
