Barbara Bradač
V dvorani Vetrinjskega dvora so o svojih načrtih za mesto razpravljali neodvisna kandidata Bor Greiner in Andrej Bauman, Matevž Frangež, ki ga podpirajo SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev, ter Katja Koren, kandidatka s podporo Demokratov, SDS, NSi, Fokusa in SLS. Soočenje sta vodila Večerova novinarja Matija Stepišnik in Igor Selan. V sklepnem delu so vsi kandidati poudarili pripravljenost na povolilno sodelovanje, če bo temeljilo na programu in skupnih projektih.
"Maribor ni muzej"
Ena osrednjih tem so bila stanovanja. Bauman je ob zastalih projektih in zapletih pri pridobivanju soglasij Zavoda za varstvo kulturne dediščine opozoril, da lahko investitorji odidejo drugam. "Maribor ima historični center mesta, ampak Maribor ni muzej. Tudi v zavodu bodo to morali uvideti," je dejal. Napovedal je, da bi občina prihodnje leto lahko pridobila gradbena dovoljenja za štiri projekte – na Dvorakovi, Vrbanski, Studencih in Teznem – s skupno 160 stanovanji za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.
Koren je opozorila, da za zastoje ni vedno kriv zavod, in napovedala pregled stanovanjskih projektov ter pogovore z deležniki, tudi zasebnimi lastniki, ki bi bili pripravljeni oddajati stanovanja. Števila stanovanj ni želela obljubljati: "Prodajati pravljice, kaj bomo naredili in koliko stanovanj bomo zgradili, je zame neodgovorno."
Frangež bi stanovanjsko politiko oprl na javno najemno gradnjo in finančne spodbude lastnikom večjih hiš za ureditev dodatnih stanovanjskih enot. Do leta 2030 je napovedal gradnjo ali aktiviranje tisoč stanovanj. Mesto bi se moralo po njegovem bolj usmeriti tudi na degradirana območja, ne le na že gosto poseljene soseske.
Greiner je predlagal, da bi stanovanjski sklad lastnikom pomagal oddajati prazna stanovanja, občina pa bi njihovo oddajanje spodbujala s postopnim zviševanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Ocenjuje, da je v mestu okoli 8000 praznih stanovanj. Investitorjem bi občina ponudila zemljišča v zameno za del stanovanj za javni najem.
Nižje ali pravičnejše položnice?
Pri položnicah in učinkovitosti občinskih podjetij sta si največ očitala Greiner in Bauman. Greiner je zagovarjal preglednejše obračunavanje stroškov: "Nižja položnica je, če gre z desetih evrov na devet. Pravična pa je, če v njej ni skrite amortizacije." Konkretno pa ni povedal, katero položnico bi pocenil najprej in kako.
Bauman je Greinerju oporekal, da je Marprom manj učinkovit. Opozoril je, da je podjetje s pomočjo Eko sklada elektrificiralo 40 odstotkov voznega parka, in poudaril, da je treba v nadzorne odbore imenovati kompetentne ljudi, ki izbirajo direktorje. Po njegovih besedah je skupna nabava elektrike v holdingu znižala stroške, zato so se položnice podražile manj, kot bi se sicer.
Frangež je ocenil, da holding še ni izkoristil vseh možnosti za večjo učinkovitost, ter napovedal protidraginjski program za socialno ranljive. Koren pa ni navedla konkretne storitve ali položnice, ki bi jo spremenila. Dejala je, da bi najprej preverila, ali so cene ustrezne glede na opravljene storitve: "Na pamet ne bom govorila."
Glavni trg naj ostane takšen, drevesa pa naj dobijo več prostora
Ali bi del nedavno prenovljenega Glavnega trga, ki se ga prijemlje tudi oznaka "pečica Maribora", tlakovali drugače in dodali drevesa? Bauman Glavnega trga ne bi spreminjal. Frangež na njem pogreša drevesa, zavzel pa bi se tudi za več zelenja ob mestnih vpadnicah. Greiner je drevesa označil za "izjemno vročo temo v Mariboru" in podprl njihovo boljšo zaščito, vendar ne bi omejeval lastnikov pri poseku dreves na zasebnih zemljiščih. Koren bi pri novih stanovanjskih in poslovnih projektih zahtevala več zelenih površin. Na vprašanje po konkretnem ukrepu je hudomušno odvrnila: "Šest topolov in trije javorji." Bauman je dodal, da občinski prostorski načrt že predvideva zasaditve in da lahko občina ozelenitev zahteva tudi od investitorjev.
Referendum o sežigalnici?
Največ razlik se je pokazalo pri ravnanju z odpadki. Vprašanje ni bilo, ali kandidati sežigalnico podpirajo, temveč kako bi reševali problem odpadkov in preprečili nadaljnje podražitve, če je ne bi zgradili. Ravnanje z odpadki se je v zadnjih štirih letih podražilo skoraj za sto odstotkov, Snaga pa je odvisna od cen prevzemnikov odpadkov.
Bauman se je po ogledu toplarne v Celju načeloma postavil na stran gradnje, če bi Maribor pridobil državno koncesijo. Opozoril je, da bi se brez nje stroški lahko še naprej višali. Koren se ni dokončno opredelila; zavzela se je za dodatne analize in upoštevanje pomislekov prebivalcev Tezna.
Koren v šali: Za podžupane bi vzela vse tri protikandidate
V sklepnem delu soočenja so kandidati več govorili o načelih sodelovanja kot o konkretnih koalicijskih dogovorih. Frangež bi ohranil Zavezništvo za Novi Maribor in sodeloval z vsemi, ki želijo dobro mestu. Koren ni izključila nobene politične strani; morebitno koalicijo bi gradila na programu, projektih in jasnih rokih, funkcij pa po njenih besedah ne bi delila po strankarski pripadnosti. V šali je dejala, da bi za podžupane vzela vse tri protikandidate.
Greiner je poudaril, da ga zanima predvsem, kaj je dobro za Maribor, in opozoril pred kupčkanjem s funkcijami. Bauman je napovedal, da bo o političnih povezavah vedel več čez teden dni. Opozoril je tudi, da Frangež in Koren ne kandidirata za mestni svet, zato po njegovih besedah ne bi mogla postati podžupana. Za zdaj je predstavil predvsem ekipo strokovnjakov z različnih področij.
Frangež je napovedal zavezujoč referendum, vendar šele po strokovni razpravi in pojasnitvi vplivov na prebivalce. "Ljudje so bili prevečkrat postavljeni pred izvršena dejstva," je opozoril. Pred morebitno gradnjo bi moral Maribor dobiti zagotovila glede emisij in logistike.
Greiner je dejal, da sežigalnice ne zavrača vnaprej, a meni, da je treba najprej kakovostno odpreti razpravo in ljudi seznaniti z možnostmi. "Sežigalnica je druga najslabša rešitev, slabše je samo še, če odpadke zakopavamo," je dejal. Opozoril je tudi, da bi o projektu na referendumu odločalo celotno mesto, neposredne posledice pa bi najbolj občutili prebivalci v njegovi bližini.
"Ujetniki napačnega razvojnega vzorca"
Pri gospodarstvu so kandidati poudarjali pomen novih delovnih mest, vendar so predlagali različne poti do njih. Frangež je Maribor opisal kot "ujetnika napačnega razvojnega vzorca": mesto po njegovem ustvarja znanje, a ga premalo pretvarja v nova podjetja in kakovostna delovna mesta. Predlagal je tesnejše povezovanje univerz, raziskovalcev in gospodarstva ter zagon projekta Startup City Maribor. "Iz svojega znanja in inovacij moramo v večji meri ustvarjati nove podjeme," je dejal.
Ob tem je spomnil, da je minister Logar med nedavnim obiskom pri Katji Koren v Mariboru govoril o državni startup strategiji in podpori razvoju zagonskih podjetij v mestu. "A nekdo je ta program v državi začel – in to sem bil jaz," je dejal in spomnil, da je pri pripravi državne startup strategije in programa za strateške cone nacionalnega pomena sodeloval prav sam.
Bauman bi razvoj začel z urejanjem zemljišč in poslovnih con, saj Maribor po njegovem trenutno nima dovolj primernih lokacij za večje investitorje. V Kreativnem parku Drava bi vzpostavil prostor za zagonska podjetja, pozneje pa bi podobne možnosti razvijal še v Melju. Poudaril je tudi povezovanje z univerzo in obstoječimi podjetji: "Mesto ne potrebuje od države drobnih projektov, potrebuje jasno strategijo in prebojne projekte."
Koren je opozorila, da mora občina najprej pripraviti prostorske, infrastrukturne in administrativne pogoje za prihod vlagateljev. Ob tem bi podprla tudi domača podjetja in obrtnike ter razvoj turizma.
Greiner je kot eno od možnosti omenil spodbujanje dela na daljavo za graška podjetja, tako da bi zaposleni lahko delali iz Maribora. Za večjo ambicioznost pri povezovanju gospodarstva in univerze bi si po njegovem moral prizadevati tudi rektor.
