Darja Kocbek
Med letoma 2014 in 2020 je bilo v proračunu EU za financiranje inovacij in rasti podjetij na voljo 17 milijard evrov. Od tega je bilo približno 13,6 milijarde evrov namenjenih malim in srednjim podjetjem. Revizorji Evropskega računskega sodišča so pri porabi tega denarja odkrili več pomanjkljivosti.
Ugotovili so, da financiranje raziskav, ki so najbližje komercializaciji, s tem denarjem ni bilo sistematično usmerjeno v projekte z največjim tržnim ali inovacijskim potencialom. "Če želi EU resnično prevzeti vodilno vlogo v industriji, mora zagotoviti, da bodo javne naložbe privedle do inovacij, ki so pripravljene za trg. Poskrbeti je potrebno za večjo vključenost zasebnega sektorja in za trajnostno gospodarsko rast," je dejal član sodišča Petri Sarvamaa, ki je bil pristojen za revizijo.
To med drugim ni bilo doseženo, ker ni jasno, kako je bilo financiranje prilagojeno poslovnim potrebam malih in srednjih podjetij, saj je bila približno polovica vseh sredstev dodeljena neprofitnim organizacijam (raziskovalnim organizacijam, univerzam in drugim izobraževalnim ustanovam). Niti program Obzorje 2020 iz finančnega obdobja 2014-2020 niti sedanji program Obzorje Evropa, ki se izteče z letom 2027, po navedbah Evropskega računskega sodišča ne vključujeta pogojev za upravičenost, povezanih z inovacijsko zmogljivostjo prijaviteljev, kar pomeni, da sredstva morda niso usmerjena v projekte z največjim inovacijskim potencialom.
Poleg tega Evropska komisija ni ocenila inovacijske zmogljivosti ali poslovne uspešnosti financiranih organizacij, zato je težko ugotoviti, ali so bile s sredstvi EU ustvarjene trajne gospodarske koristi, ugotavljajo revizorji.
Pozitivni učinek za mala in srednja podjetja pa so revizorji ugotovili v tem, da so nepovratna sredstva (tretji način financiranja) uspešno spodbujala prenos tehnologij. Vendar je bil tudi v tem primeru prenos rezultatov raziskav na trg skromen, in sicer zaradi finančnih omejitev, slabega načrtovanja izkoriščanja rezultatov, regulativnih ovir ter nezadostnega razširjanja in izkoriščanja rezultatov.
17
milijard evrov je bilo v proračunu EU 2014-2020 na voljo za financiranje inovacij in rasti podjetij
Naslednja generacija programov EU za raziskave in konkurenčnost mora po besedah Petrija Sarvamaaja zagotoviti, da se vrzel med raziskavami in njihovo komercialno uporabo občutno zmanjša. Na Evropskem računskem sodišču so za Večer pojasnili, da so med revizijo odkrili nekaj dobrih praks na nacionalni ravni, ki bi lahko bile zgled za zmanjšanje te vrzeli. "Inovacijske agencije na Finskem, Nizozemskem in v Španiji po zaključku projektov spremljajo gospodarsko uspešnost podjetij, vključno z rastjo, izvozom in rezultati komercializacije. Podobni pristopi bi lahko Evropski komisiji pomagali bolje oceniti vpliv financiranja EU," so pojasnili.
Da bi se obetavni rezultati raziskav lahko razvili v smeri komercializacije in povečanja obsega, Evropsko računsko sodišče predlaga vzpostavitev tesnejše povezave med programom Obzorje Evropa in prihodnjim Evropskim skladom za razvoj (ECF). Tako bi po njegovi oceni lahko rešili problem "doline smrti" in ponudili možnosti za skupno financiranje in enoten dostop za prijavitelje. "Ključno bi bilo zagotoviti učinkovito podporo v celotnem inovacijskem ciklu in meriti, ali financiranje EU dejansko prinaša oprijemljive gospodarske rezultate," pojasnjujejo na Evropskem računskem sodišču.
Specifični cilj programa "vodilni položaj v industriji" je bil omogočiti malim in srednjim podjetjem večjo dostopnost do tveganega financiranja, in sicer v okviru mehanizma InnovFin. To je sklop finančnih instrumentov (kot so lastniški kapital in posojila), ki jih upravlja skupina Evropske investicijske banke (EIB).
Namen poročila, ki so ga objavili revizorji Evropskega računskega sodišča o izvajanju omenjenega programa, je prispevati k razpravi o naslednji generaciji programov EU za raziskave in konkurenčnost, ki poteka v okviru pogajanj o novem finančnem okviru za obdobje od leta 2028 do 2034.
