Še pred dobrim stoletjem je bilo celovito ogrevanje hiše razkošje. Ogreval se je le osrednji prostor s krušno pečjo ali štedilnikom na drva, preostanek hiše pa je pozimi zmrzoval. Z uvedbo centralnega ogrevanja so mesta prešla na premog, kasneje na kurilno olje in plin, na podeželju pa je les ostal tradicionalen vir toplote. Danes, ko se pospešeno umikamo od fosilnih goriv, lesna biomasa ostaja pomemben, a tehnološko popolnoma prenovljen način ogrevanja in samooskrbe.
Les ostaja strateški slovenski energent
Slovenija je z 58 odstotki gozdnate površine med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Preudaren lastnik gozda proda najboljši les za lesne proizvode, manj kakovosten les, ostanke sečnje ter les iz sanitarnih redčenj pa nameni za ogrevanje. S tem sklene popoln krog: čisti gozd, zmanjšuje tveganje za širjenje škodljivcev in odpira svetlobo za rast najkakovostnejših dreves.
Za posameznika z lastnim gozdom je les poceni in zanesljiv energent, ki ga ne prizadenejo borzna nihanja cen nafte ali plina. Hkrati velja za ogljično nevtralen vir: pri njegovem zgorevanju se sprošča le toliko CO₂, kot ga je drevo absorbiralo med rastjo in kolikor bi se ga sprostilo, če bi les naravno strohnel v gozdu. Z lokalno sečnjo in rabo je nizek tudi transportni ogljični odtis.
Biomasne kurilne naprave so popolnoma drugačne kot stare kombinirane kurilne naprave z neprimernim zgorevanjem in potrebo po pogostem nalaganju:
• Sodobni uplinjevalni kotli na polena dosegajo več kot 90-odstotni izkoristek. Polena se naložijo z zgornje strani, zgorevanje pa poteka od spodaj navzgor. Večina drv v kurišču čaka v hladni coni in se postopoma pomika proti plamenu. Zgorevanje je popolno, dimni plini sekundarno zgorevajo, presežek toplote pa se shrani v hranilniku toplote (zalogovniku vode). Z enim samim nalaganjem je hiša prijetno topla ves dan.
• Avtomatizirani kotli na pelete ali sekance omogočajo enako udobje kot ogrevanje na olje ali plin, vendar z domačim obnovljivim virom energije.
Kako gori les?
Zgorevanje lesa je kompleksen proces: v kurišču se les najprej segreje in posuši, nato se uparijo in vnamejo hlapni plini (večji del lesne mase zgori v plinski fazi), na koncu pa zgorijo še trdni ostanki oglja. Sodobne kurilne naprave zato delujejo v dveh stopnjah: s primarnim zrakom les kontrolirano uplinjajo, z vpihovanjem vročega sekundarnega zraka pa ti plini pri visoki temperaturi zgorijo in oddajo toploto v kotel. Iz dimnika izhajajo predvsem zgoreli plini, večina prašnih delcev zgori ali ostane v kotlu.
Pomanjkljivosti in najpogostejše napake
Slabosti ogrevanja z lesom niso posledica značilnosti energenta, temveč posledica neprimernih naprav in napačnega kurjenja.
V starih univerzalnih kotlih ali pečeh gorijo drva neenakomerno (s pregorevanjem). Ko uporabniki moč uravnavajo s pripiranjem zraka, se pojavljajo tlenje, izjemno nizek izkoristek ter izpust strupenega ogljikovega monoksida in prašnih delcev (PM10 in PM2,5), ki v zimskih temperaturnih inverzijah onesnažujejo zunanji zrak, zlasti neprezračene kotline. Takšnih kotlov ni dovoljeno vgrajevati, obstoječi pa se ob rednih dimnikarskih pregledih pospešeno umikajo. Eko sklad za njihovo zamenjavo z modernimi uplinjevalnimi kotli ali s toplotnimi črpalkami ponuja visoke subvencije (do 50 odstotkov, za socialno šibkejše do 100 odstotkov).
Različne kurilne naprave
Kotel (ogrevalni kotel):
Je kurilna naprava za centralno ogrevanje, ki stoji praviloma v tehničnem prostoru (kurilnici). Toplota zgorevanja se prek toplotnega izmenjevalnika z vodo prenaša do hranilnika toplote in do ogreval (radiatorji, ploskovno ogrevanje). Kurilnica mora imeti urejen dovod zgorevalnega zraka.
Peč (lokalna/individualna kurilna naprava):
Stoji v bivalnem prostoru in toploto oddaja neposredno v prostor s sevanjem in konvekcijo zraka (kaminska, lončena, krušna, peletna, štedilnik, gašperček). Primarno ogreva prostor, v katerem stoji (morda tudi sosednji prostor). Zgorevalni zrak mora biti doveden v zatesnjeno kurišče peči. Ob peči mora biti vgrajen senzor monoksida.
Ključni napotki za varno in čisto kurjenje:
- Pravilo prižiganja od zgoraj navzdol: V kaminih in lončenih pečeh izpuste dima prepolovimo s spremembo navad: na rešetko naložimo debelejša polena, na njih drobnejša, na sam vrh pa trske in vžigalno kocko. Ogenj se počasi spušča navzdol, dimni plini pa morajo skozi plamen, kjer skoraj popolnoma zgorijo. Ko les dogori, žerjavico odrinemo na stran kurišča in ob njo naložimo nova drva.
- Suh les je zakon: Vsebnost vlage mora biti pod 20 odstotki (sušenje vsaj dve sezoni na prepihu pod streho). Kurjenje vlažnih drv troši energijo za izparevanje vode, v dimniku pa se nabirajo obloge (vnetljiv katran).
- Peč ni sežigalnica odpadkov: V kurišču ne smejo končati staro pohištvo, lakiran les, iverne plošče, oblačila in obutev, embalaža ... Sežig lepil in plastike sprošča rakotvorne dioksine, kisline pa uničujejo dimnik in kotel.
Les ali toplotna črpalka?
Dilema sodobnega investitorja je pogosto prav ta. Argument, da toplotne črpalke niso primerne za starejše hiše z radiatorji, s prihodom sodobnih kompaktnih toplotnih črpalk z naravnim hladivom R290 (propan) ne drži več. Te enote brez težav dosegajo visoke temperature predtoka (tudi do 75 °C) z dobrim izkoristkom.
Prav tako ne drži več mit, da sodobno ogrevanje na les ponuja popolno neodvisnost ob izpadu elektrike: uplinjevalni kotli imajo ventilatorje, lambda sondo in obtočne črpalke, zato se ob izpadu električnega omrežja ustavijo (izjema je zasilno ogrevanje s klasičnim štedilnikom ali gašperčkom). Po drugi strani pa sodobna toplotna črpalka v povezavi s sončno elektrarno in domačim baterijskim hranilnikom, ki omogoča otočno delovanje (back-up), ponuja visoko raven energetske varnosti ob izpadih ter hkrati učinkovito ščiti pred dragimi konicami moči po novem omrežninskem tarifnem sistemu.
Ogrevanje na drva zahteva poleg kotlovnice dodaten prostor: drvarnica mora imeti vsaj 10 do 15 m² zračnega prostora za dve kurilni sezoni (dobro izolirana hiša porabi 6–10 prm drv letno, potratnejša več), poleg tega tudi prostor za cepljenje in požarno varno odlaganje pepela (ki je iz čistega lesa odlično gnojilo za domač vrt).
Kako prepoznati suha drva?
- Z digitalnim merilnikom vlažnosti drv.
- Po zvenu: udarec dveh suhih polen zveni jasno in zvonko.
- Po barvi: vlažna drva so sveže barve, suha so bleda ali sivkasta.
Zabaven preizkus: na odžagano stran kanemo kapljico detergenta za posodo, z druge strani pa močno pihnemo skozi poleno kot v trobento. Skozi kapilare suhega polena bo potoval zrak in na namazani strani ustvaril milne mehurčke.
Zaključek
Univerzalnega zmagovalca ni, izbira je odvisna od življenjskega sloga in lokacije stavbe:
- Za tiste, ki želijo popolno udobje brez fizičnega dela, drvarnice in čiščenja pepela, je toplotna črpalka (še posebno v kombinaciji s sončno elektrarno in hranilnikom elektrike) danes tehnično dozorela rešitev tako za talno kot za radiatorsko ogrevanje.
- V strnjenih naseljih je optimalna rešitev daljinsko ogrevanje na lesno biomaso - sekance (DOLB) z industrijskimi filtri.
- Za podeželje, lastnike gozdov in vse, ki so pripravljeni vložiti nekaj lastnega dela, jamči sodoben uplinjevalni kotel na polena s hranilnikom toplote za nizke obratovalne stroške in domačo energetsko samooskrbo.
- V strnjenih naseljih, kjer so omejene možnosti za postavitev drvarnice in deponije za pepel, je primerno osnovno ogrevanje individualnih stavb z lesnimi peleti v specialnih peletnih kotlih. V takih naseljih nista primerna projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na drva za osnovno ogrevanje, saj so kurilne naprave na drva občutno premočne za sodobne, učinkovite stanovanjske stavbe.
Lesna biomasa (drva, peleti in lesni sekanci) še vedno ostaja pomemben energent v povezavi s sodobnimi kurilnimi napravami, vendar se počasi umikajo toplotnim črpalkam.
