Andreja Kutin
Strokovnjaki opozarjajo na pomen pravilnega kurjenja in vzdrževanja ogrevalnih naprav pred začetkom kurilne sezone. Z uporabo suhega lesa in rednim vzdrževanjem dimnikov prebivalci ključno prispevajo k boljši kakovosti zraka. Številni namreč še vedno uporabljajo stare in neučinkovite naprave, ki močno obremenjujejo okolje.
Raziskave kažejo, da se ljudje vse bolj zavedajo vpliva kurjenja na okolje. Skoraj tri četrtine vprašanih opaža, da zrak pozimi postane slabši. Več kot polovica jih krivdo pripisuje individualnim kuriščem in kurjenju biomase. Kljub temu skoraj polovica prebivalcev za ogrevanje še vedno uporablja lesno biomaso. Dim iz sosednjih hiš pogosto moti prebivalce, zato strokovnjaki poudarjajo, da odgovornosti ne moremo prelagati le na posameznika, temveč mora ukrepati tudi država.
Stara kurišča močno dušijo slovenska mesta
Mala kurišča pozimi predstavljajo izjemno velik vir nevarnih delcev. V hladnih in brezvetrnih dneh slovenske geografske značilnosti preprečujejo redčenje onesnaženega zraka. Podatki kažejo, da izgorevanje goriv v gospodinjstvih ustvari večino primarnih delcev. V preteklem letu so mala kurišča prispevala več kot polovico vseh državnih emisij delcev PM10 in kar sedemdeset odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5.
Onesnažen zrak neposredno ogroža zdravje celotne populacije. Vdihavanje nevarnih delcev povzroča akutne in kronične bolezni, pospešuje nastanek srčno-žilnih težav, astme in celo raka pljuč. Strokovnjaki prebivalcem svetujejo, naj ob povečani onesnaženosti redno spremljajo opozorila in prilagodijo svoje aktivnosti na prostem.
Za varno ogrevanje prebivalci nujno potrebujejo redno pregledane kurilne naprave. Dimnikarji pred začetkom sezone očistijo peči in preverijo njihovo delovanje. Kurjenje vlažnega lesa ali uporaba pokvarjene peči povzroča nepopolno zgorevanje. Pri tem nastaja smrtonosni ogljikov monoksid, v dimniku pa se nabirajo katranske obloge, ki hitro zanetijo požar. Drva morajo imeti manj kot dvajset odstotkov vlage, če želimo ogrevati varno in učinkovito.
Država deli milijone za čistejše ogrevanje
Za hitrejšo zamenjavo starih peči država ponuja visoke finančne spodbude in brezplačno energetsko svetovanje. Eko sklad prebivalcem sofinancira nakup energetsko učinkovitejših sistemov. Za kotel na lesno biomaso ali toplotno črpalko zrak/voda lahko posamezniki prejmejo do pet tisoč evrov, medtem ko podpora za zmogljivejše toplotne črpalke doseže celo osem tisoč evrov. V zadnjem letu je država izplačala več kot šestindvajset milijonov evrov in podprla skoraj šest tisoč zamenjav. O tem, kako bo na spodbude vplivala ukinitev prispevka za energetsko učinkovitost, ki se odvede pri vsakem litru bencina, pišemo v sobotni prilogi Večera.
Predstavniki potrošniških organizacij ob tem opozarjajo na previdnost pri nakupu energentov. Letošnji testi so pokazali, da trgovci prodajajo ustrezno suha drva in kakovostne pelete. Kljub temu kupci težko primerjajo ponudbe, saj prodajalci uporabljajo različne merske enote. Pri nekaterih peletih so inšpektorji odkrili tudi manjšo težo vreč od deklarirane.
Nova evropska direktiva o kakovosti zraka do leta 2030 prinaša bistveno strožje standarde. Pristojni zato načrtujejo sistematično zmanjševanje emisij, dodatna usposabljanja dimnikarjev in nove finančne instrumente, ki bodo prebivalcem olajšali prehod na čistejše načine ogrevanja.
