Za marsikatero slovensko gospodinjstvo so drva cenovno dostopen vir toplote, zlasti tam, kjer je na voljo lasten ali lokalno pridobljen les. Lesna biomasa je ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi obnovljiv vir energije in lahko prispeva k zmanjševanju uporabe fosilnih goriv. Oznaka "obnovljiv" sicer ne pomeni, da kurjenje lesa ne vpliva na okolje. Pri zgorevanju nastajajo trdni delci in druga onesnaževala, njihova količina je zelo odvisna od kakovosti goriva in kurilne naprave ter predvsem od načina kurjenja. V reviji ZPS test smo našli nekaj koristnih informacij o tem, na kaj morate biti pozorni pri nakupu drv za kurjavo.
Ena najpomembnejših lastnosti drv je vsebnost vode. Skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav mora biti delež mase vode v naravnem lesu in lesnih ostankih na maso vlažnega lesa manjši od 20 odstotkov. To ni zgolj administrativna zahteva. Vlažna drva so namreč slabše gorivo. Del energije, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje, se porabi za izhlapevanje vode, zato se temperatura v kurišču zniža, zgorevanje je slabše, izkoristek naprave pade, nastane lahko tudi več onesnaževal in saj.
Pozorni morate biti tudi na morebitne znake plesni. Ta kaže predvsem na neustrezno skladiščenje oziroma ravnanje z lesom. Drva morajo biti po sušenju zaščitena pred ponovnim navlaževanjem. Če so shranjena na prostem, naj bodo zaščitena pred padavinami, vendar ne neprodušno.
Posebno pozornost si zasluži tudi označevanje kakovostnega razreda. Če trgovec drva označi z oznako A1, to samo po sebi še ne pomeni, da ustrezajo kakovostnemu razredu A1 po standardu SIST EN ISO 17225-5:2021. Trgovci lahko namreč uporabljajo lastna merila za označevanje kakovosti. Potrošnik se tako lahko znajde v položaju, ko na embalaži vidi privlačno oznako, vendar ne ve, kaj v resnici pomeni in na podlagi katerih meril je bila določena. Če je kakovostni razred naveden, mora biti jasno navedeno tudi, na kateri standard in katere zahteve se to nanaša.
Ne nazadnje je pri nakupu pomembna tudi navedba dejanske količine drv v pakiranju, opozarjajo v ZPS testu, saj kubični meter ni enako kot prostorninski meter. En kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv. Drva v embalaži se lahko razlikujejo tudi pri dolžini in premeru, kar je pomembno, če ima nekdo kamin ali štedilnik s kratkim kuriščem. V njem namreč ne bo mogel kuriti najdaljših polen, pred uporabo jih bo moral razžagati na krajše kose.
Drva na paleti so dražja od drv, ki jih manjši lokalni ponudniki prodajajo v razsutem stanju, vendar pri teh ne moremo pričakovati tako podrobnih informacij, kot jih dobimo pri pakiranih izdelkih.To ne pomeni, da so lokalno kupljena drva slabša. Nasprotno, pri kakovostnem lokalnem ponudniku lahko dobite zelo dobra drva, pogosto po ugodnejši ceni, a je težje preveriti, ali dobite točno to, kar ste pričakovali, še navajajo v ZPS testu.
