
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević po tem, ko je ustanovil precej nenavaden strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, zdaj vabi javnost, da mu pošlje predloge, kako naj uredi področje izobraževanja. Še naprej pa ignorira stroko, ki na izzive opozarja že leta in je predlagala tudi vrsto ukrepov. Minuli teden so strokovnjaki ponovno razmišljali o rezultatih mednarodne primerjave v znanju Pisa in o tem, kaj bi kot družba morali storiti, da bi bili rezultati boljši. Najnovejši rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 namreč kažejo na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnikov. Dosežki pri matematični in bralni pismenosti so pod povprečjem držav OECD, pri čemer se je matematična pismenost pod povprečje uvrstila prvič, že doslej podpovprečni dosežek pri bralni pismenosti pa se je še dodatno znižal, je v minulih tednih že večkrat poudarila Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.
Dosežek pri naravoslovni pismenosti, ki je bil v preteklih ciklih praviloma nad povprečjem OECD, se je prvič uvrstil v povprečje. "Zmanjšal se je tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti. Rezultati obenem opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja, saj slovenski dijaki poročajo o nižjih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju ter zaznane opore učiteljev in družine, izzivi pa se kažejo tudi pri kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov. Med spodbudnejšimi ugotovitvami je izboljšanje občutka pripadnosti šoli," še izpostavljajo na Pedagoškem inštitutu. Kako naprej? Je res vrnitev k osemletki, kot je napovedal minister, prava pot, da bi se pri vseh kazalnikih premaknili navzgor?
Premiki v načinu poučevanja
Z letošnjim šolskim letom so v šolah začeli s postopnim uvajanjem prenovljenih učnih načrtov in v njih, ko govorimo o naravoslovnih predmetih, je že mogoče najti večji poudarek na naravoslovno znanstvenem razlaganju pojavov, znanju in uporabi znanja, naravoslovno znanstvenem raziskovanju, interpretiranju podatkov, kritičnem mišljenju, odnosu do učenja in poučevanja predmeta, poudarja Andreja Bačnik z Zavoda RS za šolstvo. "Vsi, ki smo bili vključeni v kurikularno prenovo, tudi vse kolegice in kolegi na terenu, s katerimi smo rešitve diskutirali, se zavedamo, da je zelo pomemben vidik izobraževanja prav način poučevanja, zato na področju didaktike naravoslovnega izobraževanja kurikularna prenova prinaša kar nekaj novosti. Večji je poudarek na izkustvenem učenju, torej tudi v bližnjem okolju, na prostem, na praktičnem, eksperimentalnem delu ter premišljenem podajanju in razvijanju učenja za raziskovanje oziroma z njim povezanih spretnosti," pravi Andreja Bačnik.
Spodbudimo učence, da se zavedajo, da šola ni samo zato, da dobijo številko, ampak zaradi tega, da si v njej ustvarjajo možganske povezave
Strokovnjaki si torej izboljšanje rezultatov obetajo že po kurikularni prenovi, a minister je v enem izmed intervjujev v tem tednu že dejal, da je kurikularno prenovo pripravljal "pedagoški establišment", ki je sistem vzgoje in izobraževanja "zavozil", in da ne bodo čakali na rezultate, ampak bodo sistem postavili "na nove temelje in reformo izvedli".
Več umetne inteligence, nižji rezultati
Sergej Faletič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med možnimi faktorji za upad naravoslovne pismenosti našteje raznorazne strukturne faktorje, kot so tipi nalog, pa tudi epistemologijo vseh predmetov, "ne samo naravoslovnih, ampak tudi recimo zgodovine, geografije …". Faletič si epistemologijo razlaga kot odgovor na vprašanje Kako to veš?. "Da sem nekaj izkusil, se pravi ta 'zdrava kmečka pamet', ki jo tako zelo radi navajajo, včasih enostavno ni dovolj, da pridemo do res relevantnih ugotovitev," razlaga Faletič in pravi, da bi se morali v šolah bolj ukvarjati z vprašanjem, kako nekaj vemo – ali zato, ker tako piše v učbeniku, od kje je učbenik dobil te podatke in podobno. Tudi Faletič izpostavi, da so tovrstna vprašanja v novem učnem načrtu veliko bolj poudarjena. Do ugotovitev namreč lahko pridemo z raziskovalnim načinom, a na koncu mora biti narejen sklep, ugotovitev, podprta z dokazi, poudarja: "Samo to, da se učenec, dijak igra z nekim poskusom, še ne da strukturiranega znanja." Faletič ob tem izpostavi še pomen podpore domačega okolja, ki ni upadla samo pri nas, ampak tudi na svetovnem nivoju - otroci poročajo, da jih starši manj podpirajo pri šolskih vprašanjih -, kar zagotovo vpliva na rezultate. Eden izmed razlogov za slabšo naravoslovno pismenost je tudi slabša bralna pismenost, kadar je ta "švoh", je še toliko težje razumeti naravoslovne naloge. K slabšim rezultatom sta prispevala tudi menjava kadra in pomanjkanje učiteljev na področju naravoslovja, še pravi profesor.
Med pomembnejšimi dejavniki, ki so vplivali na rezultate Pise, pa Faletič izpostavi uporabo umetne inteligence. Rezultati jasno kažejo negativno korelacijo – "kjer je višja uporaba umetne inteligence, so rezultati nižji". "To je gotovo eden od faktorjev, ki ga je treba učencem predstaviti. Na fakulteti smo že začeli. Ko nam študenti dajo v pregled rezultat, ki je bil narejen z umetno inteligenco, tega enostavno ne pogledamo. Če to pregledam in dam povratne informacije, učim umetno inteligenco, jaz pa nisem prišel učit umetne inteligence, ampak študente. Mogoče lahko spodbudimo učence, da se zavedajo, da šola ni samo zato, da dobijo številko, ampak je zaradi tega, da si v njej ustvarjajo možganske povezave. Teh možganskih povezav nihče in nič drugega ne more ustvariti, kot le učenec sam s trudom," pravi Faletič, da jim je slednje še najlažje ilustrirati z obiskom fitnesa. Ker učenci in dijaki še niso toliko zreli, da bi to povsem razumeli, jim je treba sporočilo, zakaj morajo graditi možganske povezave, večkrat ponoviti.

Družinske knjižnice izginjajo
Še k bralni pismenosti. Družinske knjižnice izginjajo, otroci pa ne dobivajo več knjig za darilo, je izpostavila Sabina Fras Popović s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in povedano ilustrirala s primerom projekta, v katerem učencem sedmih razredov poklanjajo knjige in marsikateri sedmošolec prvič dobi knjigo, ki je njegova last. "Vloga šolske knjižnice se v zadnjih letih spreminja, ker družina izgublja na vlogi, ki jo je imela do sedaj. Generaciji, ki je branje spoznala kot del družinskega rituala, so bili odnos do branja, odnos do bralne kulture, do bralne pismenosti privzgojeni. Sedaj pa v šole prihajajo generacije, ki ne znajo rokovati s knjigo. Otroci ne znajo listati knjige, ampak tapkajo po njej," poudarja. Dodaja, da branje nima svojega centra v možganih, trije se morajo aktivirati, da lahko beremo, zato je branje "blazno" naporno. Ob tem, da izumirajo veščine branja, izumirajo tudi veščine pisanja - koliko jih še piše na roko – in pogovora, še poudarja.
Vse se začne in konča pri branju. Profesorica opozori, da so slabe bralne navade posledica okoliščin in "napačno sprejetih odločitev odraslih, ki kreiramo svet 15 letnikov" - od tega, da mladi dobijo povzetke domačih branj, da ne berejo glasno, da ne znajo - tudi če bi želeli - branja umestiti v svoj dnevni ritual in urnik, ko po šoli "šibajo" na milijon športnih obveznosti, da ne vidijo brati odraslih, ne vidijo njihovega užitka v branju in hkrati tudi ne razumejo smisla branja. Delež otrok, ki ne dosegajo osnovne ravni bralne pismenosti, se je s 25 povečal na 35 odstotkov: "To so otroci, ki se ne znajo vpisati v knjižnico, in bodo odrasli, ki ne znajo odpreti bančnega računa, razumeti zdravniškega izvida." Ob vsem tem pa šole nimajo namenskih sredstev za kakovostno sodobno literaturo. "Namenska sredstva so en žakelj, iz katerega jemlje ravnatelj in se sprašuje, ali bo kupil toaletni papir ali bo kupil knjigo." Samo upamo lahko, da šolske knjižnice ne bodo izginile iz šol, kot so izginile šolske hranilnice, v katerih so se učenci nekoč učili finančne pismenosti, še pravi profesorica.
Pomen odnosov in nehitenja
Veliko raziskav kaže, kako izjemno pomemben je odnos učiteljev z učenci, ne le za učne izide, ampak za vse socialno čustvene izide, pravi Ana Kozina s Pedagoškega inštituta in dodaja, da ji zato ob rezultatih Pise utripa alarm ob tem, da mladi poročajo o podpovprečni opori, ki jo čutijo s strani učiteljic in učiteljev. Strokovnjakinja je prepričana, da učitelji potrebujejo podporo tudi za krepitev odnosnih kompetenc: "Odnosna kompetentnost ni nekaj, kar bi bilo težko podpreti, potrebujemo pa sistemsko umeščanje teh kompetenc, prostor v izobraževanju za supervizije, intervizije, refleksije o tovrstnih vidikih učenja in poučevanja." Stroka torej ve, kaj narediti, potrebuje le podporo sistema, torej odločevalcev. A tokrat se zdi, da imajo odločevalci svoje videnje težav na področju šolstva.

Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se ob tem dotakne napovedi šolskega ministrstva, ki smo jih slišali v zadnjem času in podarja, da so "hitre diagnoze sicer lahko javnomnenjsko zelo všečne, praviloma pa so seveda zgrešene, ker so problemi, s katerimi imamo opravka, izjemno kompleksni in večplastni". Kaj delajo v tujini, da imajo boljše rezultate na mednarodnih primerjavah? V Angliji so se po slabih rezultatih Pise "pobrali", kar nekateri pripisujejo temu, da so se pred kakšnimi 10, 15 leti odločili, da bodo v kurikulu znanje postavili v ospredje, medtem ko Estonci, najuspešnejša država EU v mednarodnih primerjavah, stavijo na kompetence. Uspehe torej žanjeta dva sistema na drugačnih kurikularnih predpostavkah. Pri nas pa bomo sedaj brez vsakršnih predpostavk na hitro spremenili devetletko v osemletko in bomo, ko bo še Hrvaška prešla na devetletno šolanje, unikum v Evropi. Štefanc ob tem opozarja, da pri nas devetletka ni nikoli zaživela, kot je bila koncipirana, saj so začeli oblastniki vanjo takoj sistemsko posegati. "Šolska politika že zadnjih 15, 20 let ne želi slišati, da mora biti premislek resen, celovit, empirično, komparativno podprt. Tak premislek je vedno kompleksen in tudi časovno zahteven. Že 20 let poslušam, kako je treba na probleme odreagirati hitro, in vedno nas to pripelje v časovno stisko," še svari Štefanc in pravi, da se v časovni stiski sprejemajo ukrepi, ki ne dajejo želenih rezultatov.
Franja Žišt










