Vlada je pred sprejetjem popravka proračuna za leto 2027 in predloga proračuna za leto 2028 potrebovala dodatno razpravo in usklajevanje. Namesto v petek ju je sprejela v nedeljo. To nakazuje, da bo njuno izvrševanje vse prej kot lahko. Pa tudi, da to nista dokončna predloga, ampak ju bo treba z rebalansom po vsej verjetnosti še spremeniti. Razmere so negotove tako na mednarodnem področju kot posledično tudi doma. Gospodarske napovedi, na katerih temeljijo načrti za proračunske prihodke in izdatke, se zelo hitro spreminjajo. Včasih sta bili dovolj dve na leto (spomladanska in jesenska), v zadnjih letih se razmere tako hitro spreminjajo, da analitiki domačih in tujih institucij objavljajo še vmesne napovedi.
Ves čas pa ostaja v veljavi pravilo, da je treba to, kar nekdo od porabnikov javnega denarja dobi več, drugemu porabniku javnega denarja vzeti oziroma povišati davke in prispevke in/ali uvesti nove. Skupne prihodke je mogoče povečati tako, da gospodarstvo in gospodinjstva več ustvarijo. Tako plačajo več davkov in prispevkov. Domača potrošnja je pomemben vir za rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki pomeni vrednost vsega, kar ustvarijo gospodarstvo in gospodinjstva. Vrednost BDP je osnova za izračun zadolženosti države in s tem spoštovanje evropskih fiskalnih pravil. Slovenija zdaj pri izpolnjevanju teh pravil hodi po robu.
Domača potrošnja je pomemben vir za rast BDP
Gospodarstvo, še posebno v majhnih državah, kot je Slovenija, je odvisno od tujega povpraševanja. Slovensko gospodarstvo je del gospodarstva EU. Skrb vzbujajoče je, da se Nemčija kot motor tega gospodarstva nikakor ne more pobrati. Tudi v Franciji kot drugem največjem gospodarstvu v Evropi ne gre bolje. Kratkoročno slovensko gospodarstvo tega bistveno še ne občuti, saj beleži precej višje stopnje rasti, kar je v veliki meri posledica znanja in iznajdljivosti podjetij in ljudi. Dolgoročno tega tempa ne bo mogoče ohranjati, zato proračunov ne gre načrtovati preveč optimistično.
Če domače gospodarstvo in gospodinjstva ustvarijo manj od pričakovanj, je proračun z višjimi postavkami mogoče uresničiti tudi z višjim zadolževanjem. To pa postaja vse dražje in si ga ne bo več mogoče privoščiti v enako visoki meri kot v zadnjih letih. Rešitev tako ostaja zmanjšanje porabe oziroma za začetek zajezitev njene rasti. A ti ukrepi so lahko učinkoviti in dolgoročno vzdržni le, če so dobro premišljeni.
Da so bile napovedi o prezaposlovanju javnih uslužbencev v gospodarstvo prenagljene, je ugotovila že vlada sama. Državljani imajo že kar nekaj izkušenj s prenosi storitev k zasebnikom pa tudi z ukinjanjem dajatev. V obeh primerih je rezultat enak: zasebniki kaj hitro začnejo dvigovati cene in račun tako postane za državo in ljudi višji. Ukinjene dajatve pa ostanejo, samo preimenujejo se.
Ker ekonomisti v predlogu popravka proračuna za leto 2027 in predlogu proračuna za leto 2028, v katerih vlada načrtuje dvige prihodkov in izdatkov, pogrešajo predvsem ukrepe za ustavitev rasti izdatkov, se običajni ljudje kot davkoplačevalci lahko primejo za žep.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
