Če obstaja kraj, ki v nekaj kilometrih pokaže skoraj vse, zaradi česar ljudje sanjarijo o Škotskem višavju, je to Glen Coe. Ozka dolina med mogočnimi gorami, slapovi, meglicami in travnatimi pobočji je eden najbolj prepoznavnih prizorov škotske pokrajine. Včasih je zelena in spokojna, drugič jo oblaki spremenijo v skoraj temačno kuliso. Prav ta nepredvidljivost ji daje poseben čar.
Pokrajina, ki danes deluje skoraj pravljično, ima precej burno geološko preteklost. Pred stotinami milijonov let jo je oblikovala vulkanska dejavnost, pozneje pa so svojo sled pustili velikanski ledeniki. Nastala je globoka dolina reke Coe, obdana s strmimi gorami in skalnimi stenami. National Trust for Scotland danes na območju narodnega naravnega rezervata Glen Coe skrbi za približno 5665 hektarjev pokrajine.
Doživetje se začne že na cesti. Skozi Glen Coe vodi znamenita A82, zato je mogoče velik del dramatične pokrajine občudovati kar skozi avtomobilsko okno. A pravo razsežnost doline človek začuti šele, ko izstopi. Nad cesto se dvigajo Three Sisters, trije mogočni grebeni masiva Bidean nam Bian, ki sodijo med najbolj fotografirane motive tega dela Škotske, piše portal PunKufer.
Dolina, ki skriva izgubljeno dolino
Za pohodnike je Glen Coe skoraj neskončno igrišče. Med najbolj priljubljenimi izleti je pot proti Coire Gabhail oziroma Hidden Valley, Skriti dolini. Pot se najprej prebija skozi sotesko, nato pa se pred pohodnikom nenadoma odpre prostrana kotanja, obdana z gorami. Po lokalnem izročilu so MacDonaldi tam nekoč skrivali ukradeno živino, pozneje pa naj bi se člani klana v dolino zatekli tudi v času enega najbolj krvavih dogodkov v zgodovini kraja.
Glen Coe namreč ni znan samo po lepoti. Leta 1692 se je tu zgodil znameniti pokol v Glencoeju, ko so vojaki po več dneh gostoljubja napadli člane klana MacDonald. Dogodek je postal eden najbolj temačnih simbolov škotske zgodovine in še danes daje dolini skoraj melanholično ozadje.
Med najbolj prepoznavnimi gorami v okolici je tudi skoraj popolno oblikovani Buachaille Etive Mòr, ki se dviga ob vhodu v Glen Etive. Prav slednji je dobro znan tudi filmskim navdušencem – tam so med drugim snemali prizore za Bondov Skyfall. Širše območje Glen Coea pa se je pojavljalo tudi v številnih drugih filmskih produkcijah, zaradi česar marsikateri obiskovalec ob pogledu na pokrajino dobi nenavaden občutek, da jo je že nekje videl, še piše PunKufer.
Lepota, ki ne potrebuje sonca
Posebnost Glen Coea je tudi v tem, da lepo vreme sploh ni nujno njegov zaveznik. Sonce izpostavi zelenino pobočij in ostrino gora, toda prav nizki oblaki, dež in megla ustvarijo tisto skoraj mistično Škotsko, zaradi katere je kraj tako fotogeničen.
Za obisk območja je priročno izhodišče Fort William, oddaljen približno pol ure vožnje. V njegovi bližini se dviga tudi Ben Nevis, s 1345 metri najvišja gora Združenega kraljestva. Glen Coe je zato mogoče vključiti v večdnevno raziskovanje škotskega višavja, toda tudi nekajurni postanek je dovolj, da človek razume, zakaj mu številni pripisujejo naslov enega najlepših kotičkov Škotske.
In morda je prav v tem njegova največja posebnost: Glen Coe ni nežno lep. Je surov, velikanski, nekoliko temačen in pogosto moker. A prav zato ostane v spominu veliko dlje kot marsikatera razglednica.
