Kaj pravzaprav potrebujemo za dobro življenje v mestu? Visoko plačo, dostopno stanovanje, varnost, dobro zdravstvo, nekaj kulture in predvsem dovolj časa, da lahko v vsem tem tudi uživamo. Če verjamemo novi raziskavi družbe Oxford Economics, so to enačbo v Evropi najbolje rešili v norveškem Bergnu.
V letošnjem indeksu Global Cities Index, ki primerja tisoč velikih mest po svetu, je Bergen po kakovosti življenja zasedel prvo mesto v Evropi in drugo na svetu. Pred njim se je uvrstila le avstralska Canberra, poroča Punkufer.
Pri Oxford Economics kakovosti življenja niso merili le z višino prihodkov. Med drugim so upoštevali dohodkovno enakost, prihodke prebivalcev, stroške stanovanj, pričakovano življenjsko dobo, stopnjo kriminala ter dostop do rekreacijskih in kulturnih vsebin.
Bergen ima pri tem nekaj adutov, ki jih je težko spregledati. Drugo največje norveško mesto leži ob fjordu Byfjorden in je obdano z gorami, zato prebivalcem po končanem delovniku ni treba daleč, če želijo zamenjati pisarno za pohodniško pot. K visoki uvrstitvi prispevajo tudi visoki prihodki, razmeroma majhne razlike med premožnejšimi in revnejšimi ter kakovosten zdravstveni sistem. Rezultat je kombinacija gospodarske razvitosti in ravnovesja med delom ter prostim časom, ki jo številna večja evropska mesta še vedno lovijo.
Tik za Bergnom se je med evropskimi mesti uvrstil francoski Grenoble, ki mu zaradi lege ob vznožju Alp pravijo tudi prestolnica francoskih Alp. Mesto združuje močan znanstveni in tehnološki sektor z bližino gora ter smučišč.
Tretje mesto je pripadlo švicarskemu Bernu, kjer k visoki kakovosti življenja prispevajo velika kupna moč, učinkovite javne storitve in nekoliko mirnejši življenjski ritem. Med evropsko deseterico so se uvrstili še Oslo, Luksemburg, Dresden, Gent, Pariz, Basel in Linz.
Bergen torej morda nima pariškega blišča ali londonskega vrveža, ima pa nekaj, kar je očitno vse bolj dragoceno: možnost, da dobro živiš, ne da bi ti življenje ves čas bežalo mimo.
