Ana Roš je že vrsto let eno najbolj prepoznavnih imen slovenske in svetovne gastronomije. Ugled si je ustvarila predvsem s Hišo Franko v Kobaridu, ki ima tri Michelinove zvezdice, svojo kulinarično zgodbo pa je razširila tudi na Hrvaško. V Poreču je odprla restavracijo JAZ by Ana Roš, svoj prvi gostinski projekt zunaj Slovenije.
Prav Poreč je bil v začetku septembra znova v znamenju tune. Festival Tunalicious je med 7. in 13. septembrom povezal kulinariko, morje, šport in zabavo, v okviru tedna Tuna Restaurant Week pa so sodelujoče restavracije ponujale svoje interpretacije jadranske tune. V restavraciji JAZ so jo predstavili v štirih hodih, med drugim s pikantno miso glazuro, panzanello z marinirano tuno in burgerjem iz sveže ribe.
Roš je ob tej priložnosti za hrvaški portal Punkufer odgovorila na niz nekoliko bolj sproščenih kulinaričnih vprašanj in razkrila tudi nekaj svojih osebnih gastronomskih pogledov. Brez noža si kuhinje ne predstavlja, sestavina, ki se je ne more naveličati, pa je paradižnik. Za dober rižoto je po njenem mnenju ključnega pomena maslo, medtem ko za precenjeno živilo šteje kaviar. Precej več spoštovanja bi si po njenem zaslužil krompir.
Zanimiv je tudi njen pogled na hrvaško gostinsko ponudbo. Na vprašanje portala Punkufer, katere napake v tamkajšnjih restavracijah ne tolerira, je odgovorila: svaštarjenja oziroma ponujanja vsega po malem. Na vprašanje, kaj hrvaški gastronomski sceni najbolj manjka, pa je izpostavila tri stvari: "originalnost, sezonskost, lokalnost".
Roš priznava, da jo pri delu najbolj zmotijo nezainteresirani ljudje, sama pa brez motivacije sploh ne vstopa v kuhinjo. Tudi pri lastni karieri bi danes kaj naredila drugače. Če bi lahko popravila eno stvar, bi si vzela več časa zase in za otroke.
Če ne bi kuhala, bi pisala, med njenimi kulinaričnimi razvadami pa so ogljikovi hidrati – predvsem pica in testenine. In če bi lahko za en dan kuhala kjerkoli na svetu? Izbrala bi oljčnik sredi Istre.
