"Govorili so o približno devetih do 12 pokrajinah, kar naj bi bilo še smiselno in racionalno. Toda vedno, ko se je o vzpostavitvi pokrajin začela javna obravnava na občinski ravni, so različne majhne zgodovinske pokrajine zahtevale vsaka svojo pokrajino, zaradi česar smo na koncu pristali pri nesmiselno prevelikem številu pokrajin. In proces je zamrl. /.../
Politične stranke so organizacije s svojimi ideologijami, ki so pravzaprav zgrajene za problematiko državne oblasti: za zunanjo politiko, splošni gospodarski razvoj, zdravstvo in podobna državna vprašanja. Prenašanje državne ideološke razdelitve na lokalno raven zato ni le nesmotrno, ampak škodljivo, saj se s tem zanemarja lokalna problematika, ki je pri lokalnem odločanju bistvena. Na lokalnih volitvah bi morali izvoliti ljudi, ki se ukvarjajo z lokalnimi problemi, ne pa ljudi, ki so všeč levici ali desnici. /.../
Po sodobnih demokratičnih standardih naj bi se pravna ureditev volitev ne spreminjala vsaj leto pred volitvami, kar naj bi zagotavljalo ustrezno predvidljivost pravil, po katerih bodo potekale volitve. Od tega – zlasti za evropske pojme – nenavadno odstopa novela zakona o lokalnih volitvah, ki je bila sprejeta tik pred poletnimi počitnicami, je začela veljati nekaj dni pred začetkom volilnega postopka in spreminja najpomembnejši element zakonske ureditve, to je, kdo ima volilno pravico. Zato je takšno sprejetje tega zakona huda kršitev načela pravne države, obenem pa nadvse otežuje izvedbo volitev. Celo toliko, da lahko ogrozi njihovo legitimnost. /.../
Pred nami je dilema: ali zmanjšati število občin, kar je skoraj 'mission impossible', ali pa korenito spremeniti sistem financiranja občin tako, da bi spodbudili njihovo združevanje. Toda pri slovenski miselnosti niti to ne bi nujno delovalo. Zato se znova vračamo k pokrajinam."
Vir: Finance
