Koalicija mimo ustave že tretjič blokirala zahtevo opozicije: "To ni več državni zbor, ampak slika avtoritarne države"

Aktualni sklic državnega zbora je potreboval kar 165 dni, da je začel prvo redno zasedanje po ustanovni seji, ki je potekala 10. aprila. V tem času se je zvrstilo že 26 izrednih sej, na katerih je večina poslancev desnega bloka potrdila številne zakonodajne predloge po skrajšanih in nujnih postopkih. Za primerjavo – v prejšnjem mandatu so drugo redno sejo izvedli po 137 dneh od ustanovnega sklica državnega zbora, v vmesnem času so opravili 16 izrednih sej.

Nekdanji dolgoletni poslanec Dušan Kumer je zelo kritičen do delovanja trenutnega parlamenta. "To ni več državni zbor, ampak slika avtoritarne države. Vse je predhodno dogovorjeno in sprejeto nekje drugje. Poslanci se v svoje klopi posedejo kot učenci v prvem razredu in dvigujejo roke. Parlament je postal diskreditiran in je v posmeh vsem, ki smo ga izvolili. Odgovornost je seveda tudi na volivcih. V naših časih je bilo bistveno manj politikantstva, žaljenje in obtoževanje ni bilo tako izrazito. Na seje smo prišli dobro pripravljeni z argumenti in nismo zlorabljali parlamentarnih institutov. Sedaj je vse obrnjeno na glavo, zato opoziciji svetujem totalno obstrukcijo, saj nima več smisla, da se udeležujejo sej," je za Večer dejal Kumer, poslanec državnega zbora med letoma 2004 in 2011 iz vrst SD.

"Norčevanje iz ustave in poslovnika"

Prvo vsebinsko redno zasedanje poslancev v novem mandatu se je začelo s kontroverznim umikom dveh točk dnevnega reda, po katerih bi parlament v petek brez glasovanja odredil ustanovitev dveh preiskovalnih komisij na zahtevo opozicije. Potem ko je vladna koalicija skupaj z Resnico v tem mandatu z glasovanjem proti dnevnemu redu dveh izrednih sej že dvakrat preprečila ustanovitev komisij, ki bi preiskovali sume nezakonitega financiranja političnih strank in domnevno vplivanje izraelske paraobveščevalne službe na letošnje volitve, je koalicija ob podpori Resnice znova potegnila ročno zavoro. Umik obeh točk z dnevnega reda je predlagala vodilna vladna stranka SDS, njen poslanec Andrej Poglajen pa je v obrazložitvi izpostavil, da je treba pred ustanovitvijo obeh komisij počakati na izid zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra.

Ko je večina v državnem zboru preprečila ustanovitev preiskovalnih komisij z zavrnitvijo dnevnega reda, je več pravnih strokovnjakov opozarjalo na kršenje ustave, zakonov in poslovnika državnega zbora, toda pravni argumenti koalicije ne prepričajo. Opozicija neprestano protestira, ker ji večina v državnem zboru ne omogoči ustanovitve preiskovalne komisije, kar je ustavna pravica najmanj tretjine poslancev. Poslanci Svobode, SD in Levice so koalicijo tudi na drugi redni seji večkrat pozvali, naj v dnevni red ne posega, na koncu pa je 45 poslancev znova povozilo ustanovitev komisij. "Danes dosegamo dno Janševe druge republike. To je nezakonito, neposlovniško, predvsem pa v škodo suverenosti in poštenim standardom v državi," je komentiral vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Predsednik SD Matjaž Han je desnici očital, da ne spoštuje in ne varuje integritete državnega zbora: "Ker se je 30 poslancev podpisalo pod zahtevo za ustanovitev preiskovalnih komisij, je naloga predsednika parlamenta, da poskrbi za njuno ustanovitev. Ne bi se smeli delati norca iz ustave in poslovnika." Nataša Sukič iz Levice meni, da koalicijo skrbi, da bi opozicija začela preiskovati afero Black Cube in nadaljevala preiskavo obvodnega financiranja SDS in NSi: "Izgovarjate se na nemogoče. To se bo na koncu obrnilo proti vam kot bumerang." Poslanka Svobode Lena Grgurevič je napovedala, da bo zaradi očitkov o nespoštovanju ustave kazensko ovadila vse poslance, ki so znova preprečili ustanovitev preiskovalnih komisij, kar pa v SDS ocenjujejo kot nerazumevanje prava.

Interpelacija ne more uspeti

Po stotih dneh od zaprisege Janševe vlade je opozicija s prvopodpisano Andrejo Katič iz SD vložila prvo interpelacijo v tem mandatu. Na tnalu parlamenta bo zunanji minister Tone Kajzer iz vrst SDS, ki po besedah predlagateljev ne uživa več zaupanja za odgovorno vodenje ministrstva. Opozicija mu očita politično odgovornost zaradi nedavne slovenske blokade skupne izjave Evropske unije o obsodbi Izraela zaradi širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, ki so jo bile pripravljene podpisati vse države članice razen Slovenije. V opoziciji Kajzerju očitajo, da ni prepričljivo obrazložil, kako je nasprotovanje skupni izjavi lahko skladno z zunanjepolitičnimi usmeritvami države. Ob tem mu očitajo, da je kršil zakonodajo, ker o tej potezi na mednarodni ravni ni obvestil državnega zbora. V opoziciji se pojavljajo ocene, da je Kajzer slovensko zunanjo politiko spremenil v servis izraelski vladi Benjamina Netanjahuja. 

Minister Kajzer se te dni mudi v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Še preden se je soočil z očitki v interpelaciji, je za slovenske dopisnike v ZDA dejal, da gre za vihar v kozarcu vode, a da ne vidi nič slabega, če se želi opozicija pogovoriti, saj da je interpelacija legitimen politični instrument. Poslanec SDS in vodja odbora za zunanjo politiko Franc Breznik meni, da gre pri vložitvi interpelacije za izraz političnega obupa. Izpostavil je, da vsebina in politični učinki manevra opozicije služijo interesom Moskve in Teherana, interpelacija pa da bo vsaj za trenutek ideološko poenotila razglašeno opozicijo. Za uspeh interpelacije ni nobene možnosti, saj Kajzerju podporo zagotavlja večina poslancev v parlamentu. V prejšnjem mandatu je desna opozicija zasula vlado Roberta Goloba s štirinajstimi interpelacijami, med katerimi jih je bilo enajst obravnavanih, a zaradi podpore vladnih strank so se vsi interpelirani ministri obdržali na položaju. Na začetku mandata po dobrih stotih dneh Goloba vlade sta morali na zagovor najprej takratna zunanja ministrica Tanja Fajon in notranja ministrica Tatjana Bobnar.