Nejc Strojnik
Vlada je spomladi sprejela državni prostorski načrt za gradnjo hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom, ki vključuje tudi obvoznice. Projekt je že med umeščanjem v prostor naletel na številne pripombe. Med javno razgrnitvijo leta 2024 je ministrstvo prejelo okoli 70 pisnih odzivov s pripombami in predlogi, prebivalci Legna in Pameč pa so zaradi nasprotovanja posameznim rešitvam zbrali več kot 1400 podpisov. Pripombe je vložila tudi Mestna občina Slovenj Gradec. Na posledice načrtovane gradnje zdaj v obširnem zapisu opozarja še pravnik Dušan Florjančič. Poudarja predvsem, da morajo biti ukrepi za zaščito prebivalcev in rešitve za prizadete lastnike dorečeni pred začetkom del. "To ni nasprotovanje razvoju. To je skrb za ljudi, ki bodo ob cesti živeli," je med drugim zapisal.
Dva milijona kubičnih metrov
Koliko tovornjakov bo dnevno vozilo skozi naselje? Kdaj bo zaprt dovoz do hiše in kaj bo ostalo od kmetije, ki jo bo presekala cesta? Prostorski načrt določa potek ceste in pogoje za izvedbo, ne pa tudi, kdaj se bo gradnja začela na posamezni lokaciji in koliko časa bo trajala. Florjančič zato opozarja, da splošne določbe ne morejo nadomestiti pravočasnih dogovorov s prebivalci.
Gradnja namreč ne bo omejena le na bodoče vozišče. Poleg štiripasovne ceste so predvideni predor Gradišče, pokriti vkop Legen, priključka pri Slovenj Gradcu, most čez Mislinjo, bencinski servis pri Trobljah in vzdrževalna baza v Podgorju. Prestaviti bo treba tudi lokalne ceste, komunalne vode in dele vodotokov. Za celoten odsek načrt predvideva približno dva milijona kubičnih metrov presežnega izkopa. Koliko voženj težkih tovornjakov bo potrebnih in po katerih cestah bodo potekale, še ni znano.
Posamezni odseki se bodo lahko gradili ločeno ali hkrati, natančnejši razpored pa bo določen v projektni dokumentaciji. Gradbiščni promet je praviloma predviden med 6. in 18. uro, intenzivna dela z izrazitimi impulznimi vplivi v bližini stavb pa med 8. in 16. uro. Florjančič zahteva, da prebivalci pravočasno dobijo časovnice del, podatke o zaporah in obvozih ter informacije o nadomestnih dostopih. Posebej pomembno bo to v Šmartnem, Legnu, Gradišču, Trobljah, Pamečah in na Gmajni.
Ko cesta poseže na domače dvorišče
Za nekatere prebivalce gradnja ne bo pomenila le spremenjenih prometnih poti. Na območju Šmartnega, Legna, Gradišča, Trobelj in Gmajne načrt predvideva odstranitve stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov. Ob odkupu ni pomembno samo, koliko zemljišča bo izgubljenega, temveč tudi, ali bo preostanek parcele še uporaben in dostopen. Uredba predvideva sodelovanje s prizadetimi lastniki, Florjančič pa od občine pričakuje dejavnejšo vlogo.
Po njegovem bi morala gospodinjstvom, ki bodo izgubila dom, ponuditi svetovanje in pomoč pri iskanju nadomestnih nepremičnin. "Javni interes ne sme ostati le razlog za rušitev. Biti mora tudi razlog, da skupnost poskrbi za ljudi, ki bodo zaradi njega ostali brez doma," je zapisal. Pri tem se sklicuje na izkušnje občin, ki so pomagale lastnikom hiš, predvidenih za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti.
Za tiste, ki bodo ostali ob gradbiščih, bodo med najbolj neposrednimi vplivi prah, hrup in tresljaji. Načrt predpisuje vlaženje površin, prekrivanje materiala, čiščenje prevoznih poti in omejitev hitrosti na notranjih gradbiščnih poteh. Ob opozorilih na povečano onesnaženost z delci PM10 so predvidena dodatna merilna mesta. Florjančič želi jasen sistem prijavljanja težav, javno dostopne meritve in pravočasno ukrepanje. Pomemben je tudi popis stanja hiš pred začetkom del, tudi ob cestah, po katerih bodo vozili tovornjaki. "Kar ne bo evidentirano pred gradnjo, bo po njej težko dokazovati," opozarja. Po odprtju ceste bo treba preveriti še obremenitev s prometnim hrupom. Načrt predvideva protihrupne ograje na izbranih odsekih, ponekod pa za morebitne dodatne ograje zgolj rezervacijo prostora.
Vprašanje odprtega vkopa
Na Legenski planoti je načrtovan 400 metrov dolg pokriti vkop, del trase proti predoru Gradišče pa ostaja odprt, kar je bilo že med pripravo prostorskega načrta predmet nasprotovanja krajanov. Florjančič meni, da bi bilo treba ponovno preveriti možnost popolnega pokritja zaradi posegov v kakovostna kmetijska zemljišča in bivalno okolje. Država je med načrtovanjem pojasnjevala, da je pokriti del že podaljšala, nadaljnjemu podaljšanju proti predoru Gradišče pa po njeni oceni nasprotujejo naravovarstvene omejitve.
Za kmetije ni odločilna zgolj površina odvzetih zemljišč. Trasa lahko razdeli njive, podaljša poti do obdelovalnih površin ali oteži uporabo kmetijske mehanizacije. Florjančič zato vztraja, da je treba skupaj z lastniki na terenu preveriti tudi, "ali lahko po novi poti tudi dejansko pelje kmetijski stroj". Za gospodarstva, ki trajno izgubijo najmanj pet odstotkov zemljišč v uporabi ali jim poseg prizadene več kot hektar površine, so predvideni individualni sanacijski načrti. Zahtevana sta tudi varovanje rodovitne zemlje in obnova začasno uporabljenih zemljišč.
Skrb zaradi vode
Pri severnem priključku bo cesta prečkala dolino Mislinje, kjer so načrtovani tudi posegi v vodotok in protipoplavne ureditve. Florjančič ob tem opozarja na vprašanje, kako bodo spremembe vodnega režima vplivale na Pameče in Troblje. Od pristojnih pričakuje natančne prikaze območij, ki bi jih lahko dosegle visoke vode, ter pojasnila o vplivih na zemljišča in objekte. Uredba določa, da se poplavna ogroženost zaradi gradnje ne sme povečati. Vendar avtor opozarja tudi na tveganja med deli, saj lahko začasni nasipi, odlaganje izkopanega materiala in preusmeritve odtoka vplivajo na sosednja zemljišča.
Od občine, krajevnih skupnosti in investitorja Florjančič pričakuje, da pred gradnjo uskladijo načrt gradbiščnega prometa, popis stanja objektov in zemljišč, spremljanje vplivov na okolje ter postopek za obravnavo pritožb. Uredba že določa javno dostopnost rezultatov monitoringa in predvideva soglasje lokalne skupnosti k elaboratu organizacije gradbišča. Prav v tem vidi možnost, da občina pravočasno zahteva konkretne odgovore za posamezna naselja, namesto da bi težave reševala šele po začetku del.
