Medtem ko si v hiši običajno vzamemo čas za veliko čiščenje spomladi, je na vrtu največ dela jeseni. Z dreves odpada listje, ob obrezovanju živih mej, grmovnic in dreves pa nastajajo kupi zelenega odreza. A vsega, kar se nabere na vrtu, ni treba zavreči. Marsikaj lahko koristno uporabimo, pri odstranjevanju odpadkov pa moramo upoštevati tudi okoljske predpise.
Listje odstranimo s trate, na gredicah ga pustimo
Pisano jesensko listje je na drevesih čudovit okras, na vrtnih poteh pa lahko kmalu postane nevarno. Mokro listje je spolzko, poleg tega lahko zamaši odtoke in žlebove. Odstraniti ga je smiselno tudi s trate, ker debela plast listja travi odvzema svetlobo in zrak ter povečuje tveganje za razvoj bolezni.
Toda listje ni zgolj odpadek. Na cvetličnih gredicah, pod grmovnicami in okoli dreves ga lahko uporabimo kot naravno zastirko. Ta varuje tla pred temperaturnimi nihanji, zmanjšuje izsuševanje in erozijo, med razkrajanjem pa prispeva k nastajanju humusa. Pod plastjo listja najdejo zavetje tudi številne koristne žuželke in drugi drobni organizmi.
Za zastirko je posebno primerno mehkejše listje lipe, breze, javorja in sadnega drevja, ki se razmeroma hitro razkraja. Debelejše in bolj usnjato listje hrasta, bukve ali oreha se razkraja počasneje, zato ga je priporočljivo zdrobiti in zmešati z drugim organskim materialom oziroma ga kompostirati. Bolno listje, zlasti močno okuženo z glivičnimi boleznimi, raje odstranimo po navodilih lokalnega izvajalca ravnanja z odpadki.
Zastirko razporedimo v približno pet centimetrov debelo, rahlo plast, pri tem pa ne zasujemo stebel in koreninskih vratov rastlin. V mirnem kotičku vrta lahko pustimo tudi kup suhega listja in vejic, ki bo čez zimo dajal zatočišče ježem in drugim vrtnim živalim.
Kam z zelenim odrezom?
Ob jesenskem obrezovanju grmovnic, živih mej in dreves ostane veliko vej in drugega rastlinskega materiala. Drobnejši, zdrav zeleni odrez lahko zdrobimo in uporabimo za zastirko ali ga dodamo domačemu kompostu. Debelejše veje pa je najbolje oddati v zbirni center, ki sprejema zeleni vrtni odpad.
Tudi po slovenski zakonodaji moramo biološko razgradljive odpadke zbirati ločeno. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom nalaga, da te odpadke bodisi kompostiramo doma bodisi oddamo izvajalcu javne službe. Natančen način oddaje, vključno z dovoljenimi količinami v zabojnikih, določajo občinska pravila. Listja, vej in pokošene trave pa ne smemo odlagati v gozd, ob vodotoke ali na druga zemljišča. Prav tako zelenih vrtnih odpadkov ne smemo sežigati na prostem.
