Matic Sever
Tudi v teh zadnjih oktobrskih dneh številni ljudje na grobovih hitijo z urejanjem miniaturnih vrtov, aranžmajev, cvetličnih posod in šopkov. Nekateri se pri tovrstnih ureditvah naslanjajo na izkušnje in vztrajajo pri preverjeni izbiri, spet drugi se ne želijo ponavljati in iščejo navdih za kaj novega. Glavnina zasaditev se še vedno vrti okoli mačeh, a izbira rastlin je danes dovolj pestra, da lahko tudi na zelo majhni površini ustvarimo zasaditev, ki ni le sezonski okras, ampak zanimiva kombinacija rastlin z nekoliko daljšo življenjsko dobo.
Pri urejanju grobov navadno razmišljamo predvsem o barvah cvetja, vendar bi bilo škoda spregledati vse druge možnosti, ki nam jih ponujajo rastline. Različne oblike listov, nizke blazine, drobni poganjki in okrasne trave prav tako ustvarijo privlačne prizore. Na fotografijah vidimo precej različne zasaditve, od umirjenih zelenih in srebrnih kombinacij do izrazito živahnih, v katerih prevladujejo rožnati, vijolični in rdeči cvetovi. Prav je, da se pri izboru ne omejujemo, saj je tudi urejanje groba stvar osebnega okusa.
Od majhne gredice do zelenega vrtička
Na grobovih imamo pogosto opravka z zelo omejeno površino za sajenje. Ponekod je to le ozek pas zemlje ob nagrobniku, drugje nekoliko širša gredica, ki jo obdaja kamen. Zato je pomembno, da se pred nakupom rastlin odločimo, ali želimo predvsem sezonsko cvetočo zasaditev ali nekoliko trajnejšo ureditev. Pri slednji si lahko pomagamo z rastlinami, ki jih sicer uporabljamo v manjših skalnjakih in peščenih vrtovih. Nizke homulice, netreski, nekatere pokrovne trajnice in drobni zimzeleni grmički so dobra osnova predvsem za sončne lege. Njihova velika prednost je, da praviloma ne potrebujejo toliko zalivanja kot klasične sezonske cvetlice. Na bolj senčnih grobovih lahko posežemo po nizkih šaših, hojherah in drugih trajnicah, ki se dobro počutijo brez neposrednega opoldanskega sonca.
Pomembna je tudi oskrba rastlin
Jeseni zaradi nižjih temperatur rastline potrebujejo precej manj vode, toda povsem brez zalivanja ne gre. Še posebno plitve sklede se lahko hitro izsušijo, če so postavljene na sončno in vetrovno mesto. Nasprotno pa lahko v posodah brez odtočnih odprtin zastaja voda, kar je ob nizkih temperaturah še bolj problematično. Zato izbiramo posode, odporne proti zmrzali, z urejenim odtekanjem odvečne vode.
Tudi razporeditev je pomembna. Namesto enakomernega izmenjevanja posameznih sadik lahko poskusimo z nekoliko večjimi skupinami iste rastline. Tako nastanejo bolj umirjene površine, zasaditev pa ne deluje kot zbirka vsega, kar nam je bilo všeč v vrtnariji. Če pustimo del površine prekrit z drobnim peskom ali okrasnim prodom, bo celota še bolj pregledna. Takšen način urejanja se lepo poda predvsem sodobnejšim nagrobnikom z enostavnimi oblikami.
V skledi si lahko dovolimo več
Povsem drugače se lahko lotimo zasaditve v cvetlični posodi. Ta je pogosto edina možnost na grobovih, kjer ni prostora za sajenje neposredno v zemljo. Poleg tega ima še eno veliko prednost. Rastline lahko sestavimo doma ali v vrtnariji, posodo pa nato preprosto postavimo na grob. Pri takšnih posodah se lahko nekoliko bolj poigramo z gostoto sajenja.
Če želimo lep učinek takoj, rastline razporedimo bliže skupaj, kot bi jih sicer sadili za večletno rast. Vseeno jim moramo pustiti dovolj prostora za koreninske grude. Nekatere sadike bomo spomladi odstranili, druge pa lahko ohranimo in jih presadimo na vrt ali v večjo posodo.
Posebno pozornost namenimo tudi izbiri same sklede. Včasih lahko zadržana, enobarvna posoda lepše poudari rastline kot zelo okrašena keramika. Na svetlem kamnu so zanimive temnejše posode, na temnejšem pa lahko uporabimo tudi nekoliko svetlejše odtenke. Pomembno je predvsem, da velikost in oblika posode nista v nesorazmerju z nagrobnikom.
Pri izboru zasaditev se ne omejujemo, saj je tudi urejanje groba stvar osebnega okusa
Cvetje naj spremljajo zanimivi listi
Hojhere oziroma iskrivke so za jesenske kombinacije še posebno uporabne. Njihovi listi so lahko skoraj črni, temno vijolični, rdečkasti, srebrni ali svetlo zeleni. V večjih skledah si lahko privoščimo tudi dve različni sorti, vendar moramo paziti, da barvna pestrost ne postane prevelika. Na grobu je pogosto lepše, če izberemo eno izrazito barvo in jo dopolnimo z bolj nevtralnimi odtenki.
Zanimive so tudi kombinacije s srebrnolistnimi rastlinami. Na primerih so takšni listi združeni z rumenimi mačehami in drobnimi zelenimi poganjki. Srebrna barva nekoliko umiri močno rumeno cvetje, hkrati pa poskrbi, da zasaditev ostane svetla tudi v sivih jesenskih dneh. Med uporabnimi rastlinami so nekatere sorte grintov, srebrnolistne trajnice in kalocefalus. Pri slednjem moramo vedeti, da v celinskem delu Slovenije ni zanesljivo prezimen, zato ga uporabljamo predvsem za sezonski okras.
Ciklame, mačehe in vrese za več barve
Brez cvetočih rastlin si jesenske zasaditve grobov težko predstavljamo. Poleg mačeh so zelo priljubljene ciklame, ki z nekoliko večjimi, pokončnimi cvetovi hitro pritegnejo pozornost. Še posebej rdeče ciklame so izrazite in se lepo podajo temno zelenemu listju, bele pa ustvarjajo precej bolj umirjeno podobo, zlasti kadar jih povežemo s srebrnimi ali svetlo zelenimi rastlinami.
Vendar pri ciklamah ne smemo pričakovati enake odpornosti kot pri mačehah. Običajne lončne ciklame, ki jih jeseni množično prodajajo za okrasitev grobov, večinoma izvirajo iz vrste Cyclamen persicum. Čeprav prenesejo nekaj minusa, jih ob močnejši pozebi lahko izgubimo, zato jih razumemo predvsem kot jesenski okras. Nekoliko drugače je pri prezimnih vrtnih ciklamah, ki pa so namenjene drugačnim zasaditvam in imajo tudi drugačen čas cvetenja.
Mačehe so v tem pogledu zanesljivejše. Čeprav ob hujšem mrazu pogosto prenehajo cveteti in so nekaj časa videti precej neugledne, nas ob prvi daljši otoplitvi lahko ponovno razveselijo s cvetovi. Pri gostih mešanih zasaditvah imam še posebno rad drobnocvetne sorte, saj se s svojimi manjšimi cvetovi lepše povežejo z drugimi rastlinami.
Za jesenski poudarek so uporabne tudi vrese. Če jih uporabljamo predvsem za praznično okrasitev, so odlična izbira, za zasaditev, ki naj bi uspevala še prihodnjo pomlad, pa je bolje seči po pomladanski resi.
Kaj ostane, ko mine november
Pri urejanju grobov se pogosto zgodi, da zasaditev ob prazniku deluje čudovito, že nekaj tednov pozneje pa izgubi večino svoje privlačnosti. Temu se lahko deloma izognemo, če vsaj polovico podobe gradimo na listih in zimzelenih rastlinah. Cvetoče sadike lahko pozneje zamenjamo, osnovna zasaditev pa ostane.
