Rozmari Petek
Celjska mlekarna v izključno zadružni lasti že dolga leta ne ve več, kaj je poslovanje z izgubo. Lansko leto so zaključili s 300 tisoč evri dobička, letos ga pričakujejo okoli pol milijona (večji del ga bodo namenili za posodobitve proizvodnje). In to v letu, ko bo precej kmetov ob povprečni ceni 44 centov za liter mleka komaj shajala. Za nizko ceno, ki je za pet centov nižja, kot je bila pred dobrim letom dni, je kriv evropski trg, pojasnjuje direktor Mlekarne Celeia Vinko But. "Vse, kar se dogaja na evropskem območju, se v roku nekaj mesecev izrazi tudi pri nas. Situacija se vleče že iz leta 2022, ko je po covidu-19 mleka v Evropi primanjkovalo, zato so se konec leta 2022 odkupne cene surovega mleka približale 60 centom. Vse do lani so bile odkupne cene na relativno ugodnem nivoju, kar je povzročilo, da so kmetje začeli vlagati v čredo, v tehnologijo. Po relativno primernih cenah se je dalo tudi žita in ostale krmne komponente kupovati. To je razlog, da smo vsako leto odkupili za okoli 4 do 5 milijonov litrov mleka več. Lani 71 milijonov litrov, letos ga bomo 75 milijonov litrov," opisuje But.
Nad kmete so se zgrnili črni oblaki
Optimistične naložbe kmetov so spremenile običajne tržne krivulje ponudbe mleka. "Za pridelavo mleka je značilna krivulja, ki je zaradi naravnih danosti nekoliko sezonsko odvisna. Lani je nekje avgusta oziroma septembra prišlo do izrazitega odstopanja, ko se količine niso več tako zmanjševale, kot se običajno zmanjšujejo v drugi polovici leta. To je v bistvu povzročilo tudi viške mleka na trgu. Evropske mlekarne niso bile sposobne tega plasirati na svetovnih trgih, ker menim, da je Evropa kot celota šibka zunanjetrgovinska partnerica v svetovnem merilu. Povečana proizvodnja in prešibko povpraševanje sta po klasični ekonomski teoriji pripeljala do tega," pojasni direktor.
Mlekarna redno mleko odkupuje od 600 kmetov iz Koroške in Savinjske doline. Mar ti ob vse dražjem repromaterialu situacijo razumejo tako kot direktor? Eden od večjih prodajalcev mleka, ki se ni želel poimensko izpostaviti, je dotolčen. "Katastrofa. Ne vem sploh, kako bomo shajali naprej, saj nekaj centov za večjega pridelovalca pomeni tudi do 10 tisoč in več evrov izpada prihodkov vsak mesec. Tudi kmetijske zadruge pravijo, da nimajo vpliva. Ne vem, kaj bo," opisuje. "Večina kmetov razume. Ker če pač nečesa proizvajaš več kot ga trg potrebuje, to pač ni najbolj obetavno za tvojo prodajno ceno. Je pa res, da so se zdaj na primarni sektor, na kmete, zgrnili neki dodatni temni oblaki. Nihče ni pričakoval, da se bodo energenti tako enormno podražili. Nihče ni pričakoval, da bo suša tako izrazita in prizadela tako veliko območje, kot je bila letos. V bistvu je zajela celotno Evropo, pa tudi druge dele sveta. In to pa zdaj dodatno res zapleta situacijo, ker poleg tega, da so energenti dražji, pričakujemo, da bodo tudi žitarice in beljakovinske komponente dražje. Škarje, kar se ekonomike tiče, se zapirajo," ocenjuje But.
Manj mleka, a cene še vedno nizke
Sam pričakuje, da se bodo cene mleka stabilizirale prihodnje leto. "Po eni strani verjetno viški ne bodo več povzročali takega cenovnega pritiska. Po drugi strani se bodo postopoma te zaloge izdelkov, ki imajo daljši rok trajanja, kot je maslo, mleko v prahu, siri, po evropskih mlekarnah nekoliko znižale, ali pa znižale celo na normalno raven," pričakuje. Lani in v prvi polovici letošnjega leta so bili določeni meseci že tako problematični, da mleka niti po najnižji ceni niso mogli prodati, zato so viške uporabljali za izdelavo sira, ki pa so ga tudi težko prodali po ustreznih cenah. "Včasih ena kriza lahko pomaga rešiti drugo. Krme je manj, je slabše kvalitete, tako lahko drugo leto pričakujemo bolj normalne in bolj stabilne razmere."
Do sredine leta so še vedno imeli 7 odstotkov več mleka kot lani v enakem obdobju, avgusta je bil prirast mleka glede na lansko leto le še dva-odstoten. "Zdaj je samo 1,5-odstoten, tako da so se razmere, kar se tiče viškov in tudi cenovne razmere, stabilizirale. Zato računamo, da bomo v zadnjih treh, štirih mesecih leta dosegli planiran rezultat, ki smo ga postavili, ko smo že vedeli, kaj nas letos čaka," opisuje. Prihodki bodo nižji od lanskih na račun nižjih prodajnih cen sirov in prodaj viškov mleka, čeprav cene sedaj spet počasi naraščajo. Znašali bodo okoli 70 milijonov evrov, dodaja But.
Mlekarna z rastlinskimi izdelki?
Še vsaj dva trenda mlekarni nista po godu – veča se delež prodaje trgovskih blagovnih znamk in uvoz sirov. Približno tretjino izdelkov prodajo pod trgovskimi blagovnimi znamkami, uvoz določenih mlečnih izdelkov, med njimi sirov, pa znaša že kar 83 odstotkov. "V trajnejših kategorijah, kot so trajno mleko, siri, maslo, smo podvrženi zelo močni tuji konkurenci, predvsem iz Evrope. To je eden naših strukturnih izzivov, da se postopoma umikamo iz teh kategorij oziroma, da v teh kategorijah iščemo izdelke, kjer bomo drugačni in bomo na ta način pri potrošniku iztržili več," opisuje. Eden takšnih izdelkov so seneni siri, ki v celjski mlekarni zorijo tudi po leto dni.
Dodaten konj, trenutno sicer še poni, na katerega stavijo, pa so vegi izdelki, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega z mlekom in mlekarno, saj gre za novo serijo čisto rastlinskih fermentiranih izdelkov in namazov. "Z Vegsi izdelki smo naše dolgoletno znanje na fermentacijah, na mlečnih recepturah, in znanju živilske tehnologije prenesli v povsem novo kategorijo izdelkov. Nismo želeli biti posnemovalci, zato naši izdelki niso na osnovi soje, temveč boba. Je precej zanimiva stročnica, zato smo imeli z njo kar precej razvojnih izzivov, ampak verjamem, da nam je zelo dobro uspelo. Osnova za namaze pa so sončnice, spet nekaj domačega," poudari vodja razvoja in tehnologije Aleksandra Zajc.
Prvi odzivi kupcev so zelo pozitivni, doda. "Ko primerjamo podatke z našimi uveljavljenimi mlečnimi jogurti, so nekateri izdelki zelo primerljivi z našimi najbolj prodajanimi izdelki. Prostor ne policah je sicer bistveno manjši kot za mlečne izdelke. A ker niso narejeni na osnovi soje, računamo, da bomo z njimi uspešni tudi na tujih trgih, ne le v Sloveniji," zaključi vodja razvoja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
