(KAM GREŠ, MARIBOR) Maribor 2035: Zakaj ne bi bili med najboljšimi?

Maribor je moje mesto, v njem živim, ustvarjam, razvijam nove ideje, sodelujem z ljudmi in spremljam uspehe. Rada ga imam. Prav zato si želim, da bi bili pri razmišljanju o njegovi prihodnosti bolj ambiciozni, samozavestni in tudi zahtevni. Pred županskimi volitvami se veliko pogovarjamo o tem, kdo bo vodil mesto, katere projekte bo nadaljeval in kaj bo zgradil. Razpravo bi želela začeti drugače. Kakšen Maribor želimo leta 2035? V čem smo danes dobri, katere prednosti premalo izkoriščamo in predvsem, v čem želimo biti najboljši?

Maribor ima kar nekaj razlogov za ponos. Imamo industrijsko tradicijo, uspešna podjetja, univerze, višje šole in fakultete, raziskovalne ustanove, izjemne kulturne ustvarjalce, športnike, Pohorje in Dravo. Festival Lent, kulturna in športna tradicija ter številni uspešni posamezniki prispevajo k naši prepoznavnosti. V zadnjih letih smo dobili tudi lepše mestno središče, prenovljene trge in Lent. To so dosežki, ki jih moramo priznati. Toda pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, privabljanju investitorjev, razvoju znanja in izboljševanju vsakdanjega življenja bi lahko bili bistveno uspešnejši. Lepo in urejeno mesto še ni nujno tudi gospodarsko uspešno mesto, ki prebivalcem zagotavlja visoko kakovost življenja.

Znanje je naša največja priložnost

Vso svojo poklicno pot sem posvetila izobraževanju in razvoju znanja. Z razvojem DOBE smo dokazali, da je mogoče tudi v Mariboru ustvariti uspešno in mednarodno prepoznavno izobraževalno ustanovo. Da smo lahko inovativni, da razvijamo sodobne študijske programe in uvajamo nove pristope. Za to ne potrebujemo dovoljenja drugih, temveč predvsem znanje, vizijo, pogum, vztrajnost in odlične sodelavce. Ob tem me že dolgo spremlja zanimiva ugotovitev. V naših izobraževalnih programih je delež Mariborčanov 14 %. Čeprav naše izobraževanje danes dosega ljudi po vsej Sloveniji in širše, se ob tem sprašujem, ali v domačem okolju dovolj prepoznavamo pomen znanja in vseživljenjskega učenja. Ali dovolj cenimo nenehno izobraževanje? Je dovolj spodbud v podjetjih in širšem okolju? Ne želim posploševati, toda to so vprašanja, vredna resnega razmisleka. Prepričana sem, da bi Maribor lahko postal eno vodilnih mest znanja in vseživljenjskega učenja. Imamo možnosti za razvoj odličnih vrtcev, šol, študijskih programov in inovativnih izobraževalnih pristopov. Pri tem nam nihče ne postavlja meja. Predvsem sami se moramo odločiti, da želimo biti med najboljšimi, in biti pripravljeni za to tudi nekaj narediti. V času umetne inteligence in hitrih tehnoloških sprememb postaja znanje še pomembnejše. Predstavljam si pobudo Maribor - učeče se mesto, ki bi povezala vrtce, šole, fakultete, univerze, podjetja in druge organizacije ter vsem generacijam omogočala pridobivanje novih kompetenc za negotovo prihodnost. Znanje vseh prebivalcev mora postati naša največja razvojna prednost. Raziskave OECD poudarjajo povezanost razvoja znanja in kompetenc z gospodarsko uspešnostjo mest in regij. Zato verjamem, da je ena najboljših naložb v prihodnost Maribora prav spodbujanje izobraževanja na vseh ravneh in v vseh življenjskih obdobjih. Tako krepimo ustvarjalnost, inovativnost in razvojni potencial mesta.

Gospodarski razvoj potrebuje več ambicij

Brez uspešnega gospodarstva ni kakovostnih delovnih mest, višjih prihodkov in perspektive za mlade. Maribor potrebuje ambicioznejšo gospodarsko politiko, usmerjeno v inovativnost, visoko dodano vrednost in privabljanje domačih ter tujih investitorjev. Prepričana sem, da bi morali biti pri iskanju investitorjev dejavnejši, jasneje opredeliti gospodarska področja, na katerih želimo biti prepoznavni, ter bolje povezovati znanje, raziskovanje in gospodarstvo. Maribor ima za to številne prednosti, ki jih še ne izkoriščamo dovolj. Mesto bi moralo imeti profesionalno organizirano podporo investitorjem, jasno določene razvojne prioritete in merljive cilje. Posebej pomembno se mi zdi ustvarjanje okolja, v katerem bodo mladi želeli ostati, se po študiju vračati ali se v Maribor priseliti. Za to potrebujemo kakovostna delovna mesta, stanovanja, možnosti osebnega razvoja in odprto, spodbudno okolje.

Kakovost življenja je več kot urejena infrastruktura

Veselijo me vsaka prenovljena ulica, trg ali javni prostor. Toda kakovosti življenja ne moremo meriti samo s kilometri obnovljenih cest, kolesarskih poti ali s številom koles za izposojo. Še vedno se soočamo s prometnimi težavami, pri posameznih prometnih spremembah pa pogrešam jasnejši pogled na celotno mesto. Maribor z bogato glasbeno tradicijo si zasluži sodobno koncertno dvorano, več urejenih možnosti za poletno kopanje ter kakovostno ponudbo rekreacije in preživljanja prostega časa. Družinam bi morali omogočiti, da čim več teh dejavnosti najdejo v svojem mestu in se jim ni treba tako pogosto odpravljati drugam. Kakovost življenja pomeni tudi dostopna stanovanja, dobre zdravstvene in socialne storitve, varne medgeneracijske soseske, bogato kulturno življenje ter možnosti za druženje vseh generacij.

Želela bi si, da bi Maribor postal eno najbolj privlačnih srednjeevropskih mest za življenje. Zaradi svoje velikosti, narave in lege ima za to odlične možnosti. Toda za uresničitev te vizije potrebujemo celovit razvojni pristop, ki presega posamezne projekte, ter župana z jasno vizijo in sposobnostjo, da jo uresniči.

Ali dovolj dobro poznamo sami sebe?

Sociologa dr. Miran Lavrič in dr. Andrej Naterer sta v knjigi Mesto neizpolnjenih pričakovanj opozorila na pomembne značilnosti mariborskega družbenega okolja. Njune ugotovitve bi nas morale spodbuditi k razmisleku, kakšni smo Mariborčani danes. Kako močno verjamemo v prihodnost svojega mesta, kako odprti smo do novih idej, sprememb, drugačnosti in uspeha drugih ter kako uspešni smo pri medsebojnem sodelovanju? Predlagam novo poglobljeno sociološko raziskavo o vrednotah, pričakovanjih in razvojnih ambicijah Mariborčanov. Razvoj mesta mora temeljiti tudi na razumevanju ljudi, ne le na ekonomskih in infrastrukturnih kazalnikih.

Prihodnost moramo ustvarjati skupaj

Maribor ima veliko sposobnih, ustvarjalnih in zavzetih ljudi. Toda ali jih dovolj vključujemo v oblikovanje prihodnosti mesta? Participativni proračun je korak v pravo smer, vendar bi morali sodelovanje občanov razširiti tudi na pomembnejše razvojne odločitve. V Gradcu in na Dunaju poznajo dobre prakse vključevanja prebivalcev v razvoj mestnih četrti in javnih prostorov. Zakaj jih ne bi nadgradili tudi pri nas?

Predstavljam si redne razvojne pogovore po mestnih četrtih, odprte strokovne delavnice in letni razvojni forum Maribora, na katerem bi skupaj sodelovali prebivalci, mladi, podjetniki, raziskovalci in predstavniki različnih ustanov. Z jasnimi predlogi, odgovornostjo in spremljanjem rezultatov. Predvsem pa potrebujemo jasne prioritete, strokovno utemeljene odločitve in odgovornost za njihovo uresničevanje. Od prihodnjega župana ali županje pričakujem vizijo, sposobnost povezovanja, spoštovanje znanja, pogum za spremembe in odgovornost za rezultate. Želela bi, da vsako leto javno izvemo, koliko novih investicij smo pridobili, koliko kakovostnih delovnih mest ustvarili, kako razvijamo znanje prebivalcev in kako izboljšujemo kakovost življenja. Vemo, da odgovornost ni samo na mestnem vodstvu. Maribor ima znanje, sposobne ljudi, izkušnje in veliko razvojnih priložnosti. Tudi prebivalci moramo biti pripravljeni sodelovati, sprejemati spremembe, se učiti in prispevati k skupnemu dobremu.

Zakaj se torej zadovoljiti s povprečjem? Zakaj si ne bi upali biti med najboljšimi? Želim si samozavesten, odprt, gospodarsko uspešen Maribor, mesto znanja, inovativnosti in visoke kakovosti življenja. Mesto, v katerem bomo želeli ostati, ustvarjati in uresničevati svoje ambicije. Prihodnost Maribora ni nekaj, kar se nam bo preprosto zgodilo. Odvisna je od naših odločitev, ambicij in pripravljenosti, da skupaj ustvarimo nekaj več.

Maribor ima potencial, da postane eno najboljših mest za življenje. Čas je, da si to tudi zastavimo za cilj.

* Jasna Dominko Baloh je ustanoviteljica in direktorica DOBE.