Ob razpravah o prihodnosti Maribora začnemo z iskanjem prednosti in potencialov, ki jih mesto premore. Naštejemo odlično geografsko lego, kulturne in športne možnosti, dobre pogoje za šolanje itd. V preteklosti sem podobno vprašanje zastavil gostom iz številnih držav, ki so nas obiskali na šoli: od Kitajske, Rusije, Nemčije, Španije, Francije in še bi lahko našteval. Njihovi odgovori so bili enotni: Maribor naredijo lepega in privlačnega ljudje – odprti in prijazni. Odgovori tujih gostov so osnova za načrtovanje razvoja mesta. Mariborčani si zaslužijo dobro mestno oblast z dobrim županom. Razvoj mest so zaznamovali dobri in veliki župani: Ljubljano Ivan Hribar, New York Fiorello La Guardia (po njem se imenuje letališče), Beograd Branko Pešić, Gradec Alfred Stingl.
Juvan, Tovornik in ...?
Maribor ni imel mnogo velikih županov. Med največje bi lahko prišteli Alojzija Juvana, ki je županoval v tridesetih letih prejšnjega tisočletja. Takrat so zgradili delavsko kolonijo s 147 stanovanji, kopališče Mariborski otok, 130 stanovanj za socialno ogrožene itd. Pripravljeni so bili projekti za zgradbo današnje II. gimnazije, pohorsko vzpenjačo, letališče. Velja omeniti, da je svoje delo opravljal nepoklicno z majhno administracijo. Med župani novejšega obdobja bi lahko izpostavili Magdaleno Tovornik, ki je s svojim svetovljanstvom Maribor povezala z evropskimi mesti in institucijami, posebej dobra je bila povezava z Gradcem z že omenjenim legendarnim županom Stinglom. Umestitev sedanjega župana Saše Arsenoviča bo pokazal čas.
Maribor velikih županov ni imel na pretek
Maribor izbira novega župana. Število kandidatov je kot zmeraj veliko. Za nekatere nisem prepričan, da ravno vedo, kaj pomeni biti župan in kakšna je njegova vloga. Dobili bodo pet minut "slave" in nato potonili v pozabo in vsakdanjost. Priče bomo velikopoteznim obljubam in frazam o zagotavljanju stanovanj, asfaltu, kanalizaciji, prometni ureditvi itd. Veliko bo zapisov o profilu župana in potrebnih menedžerskih sposobnostih ter splošnih napotkov. Zato se teh razlag in besedovanja ne bom dotaknil in izpostavil lastnosti, ki so zame bistvene za razvoj mesta: sposobnost razumevanja mesta kot celote in široko razgledanost. Poglejmo obe.
Izobraževanje + kultura = potencial
Sposobnost razumevanja mesta kot celote pomeni dvoje: razumevanje, da mesto ni samo center mesta in da mesto ni samo zagotavljanje komunalnih pogojev, prometnih povezav, obnova trgov in stavb, temveč je potrebna enaka pozornost izobraževanju, kulturi, športu itd. S tem seveda ni mišljeno, da osnovni pogoji za delovanje mesta niso potrebni največje pozornosti in vlaganj. Da mesto ni samo center, je bilo že marsikaj napisanega in verjetno še bo. Dotaknil se bom področij, ki sta bistveni za razvoj mesta in sta velikokrat žal manj omenjeni in deležni potrebne pozornosti. To sta kultura in izobraževanje. Novi župan mora takoj imenovati podžupana za področje družbenih dejavnosti. Pripraviti mora tudi srednjeročni program razvoja kulture, saj je sedanji zastarel. Poglejmo izzive, ki so lahko uresničeni v prihodnjem mandatu ob ustrezni politični volji.
Ko imajo šole in vrtci v manjših občinah boljše pogoje
V preteklem obdobju je bilo premalo vlaganj v investicijsko vzdrževanje in opremo vrtcev ter osnovnih šol. Upam si trditi, da imajo številne šole v manjših (sosednjih) občinah boljše pogoje kot marsikatera mariborska osnovna šola in vrtec. Za lažjo predstavo: v letu 2025 je bilo za to namenjenih 3,46 milijona evrov od 202,32 milijona proračuna, kar znaša 1,68 %. Povečanje sredstev ne predstavlja takšnega zalogaja, če to primerjamo z nekaterimi obnovami na drugih področjih.
Med velike potenciale, ki lahko prinašajo tudi dodaten vir prihodkov za različne dejavnike, predvsem turizem, spada Festival Lent, ki ga je Vladimir Rukavina s svojo ekipo naredil za razpoznavni znak mesta. Žal festival v zadnjem obdobju ni doživel dovolj velike podpore mesta, ki bi festivalu omogočila še večji preboj. Na srečo je ekipa Narodnega doma kljub temu uspela narediti privlačen in uspešen festival. Porajajo se nove ideje o prihodnosti festivala, ki zahtevajo dobre odločevalce in vizionarje. Zadnja dogajanja ob imenovanju novega direktorja Narodnega doma sicer niso najbolj obetavna. Novi župan in z njim mestna oblast se bosta morala odločiti, v kolikšni meri bosta finančno podprla festival. Še tako dober in tudi za širše okolje zanimiv program brez ustreznega financiranja pač ni možen.
Kam greš, Maribor
V zadnji septembrski prilogi V soboto smo objavili razmisleke več prepoznavnih Mariborčank in Mariborčanov o tem, kakšna so njihova pričakovanja od bodoče mestne oblasti. Po osmih letih markantnega mandata se poslavlja Saša Arsenovič. Za debato o bodoči mestni oblasti in perspektivah odpiramo tudi Večerove Poglede. Vabljeni, da se nam s svojimi mnenji, ki naj ne presegajo 6000 znakov s presledki, oglasite in s tem prispevate k razpravi o tem, kam naj gre Maribor. Ne, to ni mesto za politično propagando, agitacijo ali pamflete, ampak za argumentirano refleksijo.
Pišete nam lahko na matija.stepisnik@vecer.com.
Biseri, potenciali in izzivi: Festival Lent, Gallus, Dance in Rotovž
Med skrite bisere spada mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, ki v mesto privabi vrhunske zbore iz celega sveta in si zasluži mnogo večjo pozornost z večjo podporo, tudi finančno. Navsezadnje gre za ligo prvakov s tega področja. Ljubiteljska kultura in produkcija neodvisnih ter alternativnih izvajalcev predstavljata izjemno obogatitev mestnega utripa in omogočata številnim občanom neposredno doživljanje kulture. Mesto je za to v letu 2026 namenilo 840 tisoč evrov ali 0,40 % mestnega proračuna. Že samo npr. dodatnih 700 tisoč evrov bi za številne izvajalce pomenilo "Ameriko", kot smo včasih radi rekli.
Prepoznavni znak mesta je vsekakor Balet SNG Maribor. Njegovo umestitev med uspešne evropske balete bi lahko izkoristili za ustanovitev in izvedbo novega mednarodnega plesnega festivala Maribor Dance Festival. Festival tekmovalnega značaja s predstavitvijo najbolj inovativnih novih koreografij baletnih in plesnih produkcij. Festival bi lahko potekal pod umetniškim vodstvom Edwarda Cluga.
Center Rotovž predstavlja najzahtevnejši kulturni projekt v obdobju novega župana in bo moral s svojim programom upravičiti velik investicijski vložek. Samo upati je, da ne bo zmanjkalo razumevanja župana, ko bo potrebno zagotoviti sredstva za delovanje in odmevne projekte, kar se rado zgodi. Žal odmerjeni prostor za pisanje ne dopušča, da bi omenili še številne druge izvajalce in projekte, zato mi naj oprostijo.
Župan, ljubitelj kulture
In ob koncu: kaj pričakujem od župana? Predvsem, da bo znal poslušati in sprejeti kritiko ter dobre predloge. Mogoče celo ustanovi županov svet, v katerem bodo ugledni Mariborčani z različnih področij in po možnosti ne bodo člani strank. Zgled je lahko londonski Mayoral Advisory Board, ki županu zagotavlja strokovno svetovanje, kontinuiteto in podporo pri oblikovanju ter izvajanju programa.
Pa še nekaj: zelo bom vesel, če bomo župana srečali na gledališki predstavi, koncertu v Unionski dvorani, predstavitvi knjige, kakšni okrogli mizi; pa ne v protokolarni vlogi župana, ki se mu po nagovoru "že mudi naprej", temveč ljubitelja kulture.
