Prvi paket referendumov v novem mandatu predstavlja pomemben družbeni test razumevanja politične realnosti, v kateri smo se znašli po zamenjavi oblasti. Če bodo vsi štirje referendumi potrjeni, kar nakazujejo javnomnenjske ankete, bo vladna koalicija okoli Janeza Janše dobila zeleno luč za pospešeno utrjevanje oblasti, do katere se je po parlamentarnih volitvah dokopala z zvijačo. V tem slogu je koalicija tudi pripravila trojček posvetovalnih referendumov, ki jih je zaradi njihove populistične narave skoraj nemogoče izgubiti. Oblast se pretvarja, da želi od ljudstva izvedeti mnenje o brezdelnežih, pravicah tujcev in javni radioteleviziji, da bi nevtralizirala osrednje referendumsko vprašanje o usodi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki zaradi odprave osnovnih varovalk vsakokratni vladajoči politiki odpira vrata do javnega izživljanja nad drugače mislečimi. Ta referendum je bistvo tokratne volilne nedelje. Navsezadnje je v pravnem in političnem smislu edini zavezujoč.
Ravno rezultat zakonodajnega referenduma bo pokazal, ali se je opozicija uspela pobrati po travmatični zaušnici na marčnih državnozborskih volitvah. Dosedanje poteze parlamentarnih strank levo od sredine kažejo, da poraženci volitev v zadnjih mesecih še niso ujeli prave opozicijske forme, saj ponavljajo napake strank, ki so bile pred leti združene v koalicijo KUL. Opozicija je referendumsko kampanjo v veliki meri prepustila civilni družbi, kar bi se ji lahko maščevalo. Robert Golob se je po volitvah utaboril v senci, Matjaž Han na televiziji razpravlja o napakah prejšnje vlade, Luka Mesec pa bije lokalno bitko z Zoranom Jankovićem za osvojitev Ljubljane. Desnica medtem pri nagovarjanju volivcev uporablja preproste, vsakomur razumljive slogane, ki se zlahka zasidrajo v javni prostor, čeprav večinoma temeljijo na pomanjkanju argumentacije. Takšen način političnega delovanja, ki ga v največji meri pooseblja ameriški predsednik, prinaša koristi za (skrajno) desnico po vsem svetu. Opozicija se v tej demagoški igri ne znajde in nima pravih odgovorov. Če bi četverico referendumskih vprašanj uokvirila izključno kot glasovanje o razširjeni Janševi koaliciji, bi imela večje možnosti za uspeh, saj ekscesi aktualne oblasti predstavljajo največji mobilizacijski učinek na levosredinsko volilno telo.
Štirje referendumi, ena bitka
V prvih mesecih po prevzemu oblasti je četrta Janševa vlada postavila organizirane nastavke avtoritarne oblasti z jasnimi cilji – onemogočiti želi kritične glasove, nadzorovati družbo in spodkopati temeljne celice demokratične ureditve, kar bi ji olajšalo delo pri načrtovani preobrazbi države, kot smo jo poznali doslej. Seznam nasprotnikov aktualne vlade je iz tedna v teden daljši, kar dviguje politično temperaturo v državi. Začelo se je z napadi na sindikate, nevladne organizacije, kulturnike, medije, pravosodje, nadaljuje se z bitko proti javnim uslužbencem, tujcem, posameznikom na socialni pomoči … Širša politična slika kaže, da obdobje nove Janševe vlade od svobodne družbe terja obilo napora – neprestano budnost, kritično razmišljanje in udeležbo na referendumih, ki lahko omejijo zlovešče načrte oblasti. V nedeljo ne bo šlo samo za štiri vprašanja, natisnjena na barvnih lističih. Gre predvsem za dilemo, ali je ljudstvo sposobno postaviti meje tistim, ki bi jih pri prizadevanjih za osvojitev popolne oblasti najraje izbrisali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
