Odštevanje do (prve) referendumske nedelje je v izteku. In vemo: referendum v Sloveniji redko ostane zgolj odgovor na vprašanje, zapisano na glasovnici. To bo tudi prvo merjenje temperature po marčevskih volitvah: preizkus trdnosti nove oblasti, kondicije opozicije in predvsem sposobnosti obeh blokov, da podpornike spravita do volišč. Na prvi pogled koaliciji kaže dobro, boljše. Zadnja raziskava Mediane je pri vseh štirih vprašanjih izmerila več odgovorov za kot proti. Dodatna vprašanja, s katerimi je koalicija obložila odločanje o zakonu o parlamentarni preiskavi, so sestavljena tako, da nagovarjajo prve politične reflekse: zakaj bi nekdo prejemal pomoč in ne delal, zakaj bi tujci odločali o naših občinah, zakaj bi morali obvezno plačevati RTV?
Politično in pravno je najpomembnejši četrti spopad, referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga nasprotniki poimenovali referendum proti politični policiji. Edini je zavezujoč. Tam je tekma najbolj odprta. Opoziciji (plus civilni družbi) ne bo dovolj, da v javnosti ustvarja vtis nevarnosti političnega preganjanja. Za zavrnitev zakona potrebuje večino oddanih glasov in ustavni zavrnitveni kvorum. Opozicijske stranke, za katere se je po volitvah zdelo, da so padle v povolilni ler, letargijo z odtegnitvenim sindromom (od oblasti), z delno izjemo Levice, bodo videle, kje so. Sindikati in civilna družba lahko odpirajo fronte, zbirajo podpise in nosijo kampanjo, vendar opozicijske vloge in igre ni mogoče dolgoročno oddajati zunanjim izvajalcem.
Janez Janša igra znano igro. Ob jasnem kurzu, ki ga ima, na mizo polaga tudi "mrtve mačke", motilce pozornosti in fokusa: RTV, tujce, socialne prejemnike, kulturne in identitetne spore. O njih se govori, ob njih se družba deli, zaradi njih se izgublja pogled na dogajanje v ozadju. Tam oblast prevzema kadrovske, gospodarske, energetske in institucionalne vzvode. Medtem ko javnost razpravlja o simbolih, se razmerja moči spreminjajo pri nadzornikih, upravah, denarju in informacijah. Teče demontaža šolskega sistema. Vlada je postavljena trdno, verjetno celo bolj od JJ 1.0 leta 2004. Odhoda državnih sekretark na ministrstvu za zdravje, vrnitev Tee Košir v poslansko skupino Demokratov, ki je ob tem govorila še o grožnjah, istočasno pa umiki vidnih ljudi z vrha stranke, niso nepomembni. So simptomi tega, da imajo Demokrati z Logarjem, ki je nazaj na SDS-tovarniških nastavitvah, najslabšo perspektivo v tej vladi in nosijo največ tveganj za celoten projekt. A Janševa večina ni ogrožena, njena agenda pa napreduje hitro. Tudi morebitni slab rezultat na treh posvetovalnih referendumih je pravno ne bi ustavil. Rezultat bi lahko razlagala, relativizirala ali ga uporabila za novo politično polarizacijo.
A po oktobrski predigri pridejo novembra resne tekme: referendum o zakonu o interventnih ukrepih in lokalne volitve. Pri razvojnem/razkrojnem zakonu ne bo šlo predvsem za simbole, ampak za davke, prispevke, pokojnine, socialno kapico, javne blagajne in razvojni model. Padec zakonodaje bi bil neposreden poraz jedra vladnega programa. Oblasti bi vzel pomemben paket ukrepov, načel njeno zgodbo o hitrosti, učinkovitosti, kompetenci. Ker bi zakon po zavrnitvi za leto dni blokiral vsebinsko nasprotne rešitve, posledic ne bi bilo mogoče odpraviti z običajnim parlamentarnim manevrom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
