Predsednik Gibanja Svoboda in nekdanji premier Robert Golob je v daljšem intervjuju za sobotno prilogo Večera, ki ga bomo objavili jutri, izpostavil, da letošnja jesen predstavlja test odpornosti slovenske demokracije. "Pokazalo se bo, ali je naša demokracija dovolj odporna, da se zoperstavi politični diktaturi, kamor zaradi ukrepov vladajoče koalicije nezaustavljivo drsimo. Edini način je, da skupaj stopimo na referendumih in vladajoči koaliciji pokažemo, da se ne strinjamo z njihovo politiko," pravi Golob.
"Umik bi pomenil izdajo"
Vlado Janeza Janše označuje za koalicijo lažnivcev, prevarantov, goljufov in izdajalcev. Je to jezik nove liberalne leve sredine ali samo leva različica politične brutalnosti, ki jo sicer očita Janši, smo ga vprašali. "Žal je to odraz časa in predvsem politične realnosti, v katero smo bili vsi potisnjeni po volitvah. Upam si trditi, da volivci niso izbrali takšne realnosti, kot jo živimo," je odgovoril. V politiki namerava vztrajati in se potegovati za vrnitev na premierski položaj po naslednjih volitvah. Po njegovo je ključni cilj vrnitev v normalnost, ki je v zadnjih štirih letih med vladavino Svobode nihče ni opazil: "Od ljudi na terenu dobivam prošnje, naj ne popustimo in naj se ne umaknemo. Če bi se umaknili, bi ljudje to razumeli kot izdajo. Nikamor ne gremo in borili se bomo vse dotlej, dokler v državo ne vrnemo normalnosti."

Golob na sodišču oporeka odločitvama KPK v zadevah Karigador in Bobnar. Kot pravi, želi od sodišča izvedeti, ali so standardi KPK v njegovih primerih pravno vzdržni. Nekoč je izjavil, da bo odstopil s položaja, če bo KPK ugotovila, da je kršil integriteto. Kje je danes njegova natančna meja za odstop? "Nekaj je pravna odgovornost, drugo pa so politični koraki in odgovornost. Volivci bodo odločili, ali si po naslednjih volitvah še zaslužim sedeti v poslanskih klopeh," je izjavil relativni zmagovalec letošnjih volitev, ki mu je spodletelo pri oblikovanju drugega zaporednega mandata na čelu izvršilne veje oblasti. V intervjuju je med drugim razkril, kaj se je v času koalicijskih pogajanj dogajalo na sestanku na štiri oči z Zoranom Stevanovićem: "Obstajajo stvari, ki jih od mene ne boste dočakali. Ne boste dočakali, da bom kupoval goljufe in prevarante, da se dokopljem do oblasti."
"Prihaja plebiscit o Janševi vladi"
Izredno kritičen je do vladajoče koalicije, ki ji očita poskuse podrejanja pravosodja, civilne družbe, medijev, javnih sistemov … "Desnica po vsem svetu uporablja isti priročnik. Treba je priznati, da ima zelo učinkovite metode, ki imajo cilj naskok na oblast, nato pa zlorabo oblasti. To ne more biti koristno za ljudi. Prepričan sem, da če je poslanstvo politike delati boljše za ljudi, tega na skrajni desnici nihče ne izpolnjuje," je dejal Golob. Na prihajajočih lokalnih volitvah pričakuje, da bo Svoboda najmanj ponovila dosežek z letošnjih parlamentarnih volitev, pravi plebiscit o Janševi vladi pa bo po njegovem zakonodajni referendum o interventnem zakonu. "Tu so vložki največji z vidika škode, ki jo lahko takšen zakon povzroči naši družbi. Če referendum ne uspe, bodo posledice nepovratne," svari.

Za Večer je med drugim razkril, da namerava Svoboda vložiti zahtevo za ustavno presojo poslovnika državnega zbora. Kamen spotike med koalicijo in opozicijo ostaja neustanovitev dveh preiskovalnih komisij, ki bi pod drobnogled vzeli afero Black Cube in domnevno obvodno financiranje političnih strank. "Koalicija želi na vsak način preprečiti ustavno pravico opozicije glede ustanovitve preiskovalnih komisij. Z zlorabo poslovnika so to naredili že trikrat. Ker so ustavni pravniki enotnega mnenja, da koalicija nima pravice opoziciji odrekati te pravice, bomo na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo poslovnika. Menimo, da lahko ustavno sodišče odloči, da pravica do glasovanja o dnevnem redu ne more prevladati nad ustavno pravico do odreditve preiskovalnih komisij. Ljudje me sprašujejo, zakaj nič ne naredimo glede afere Black Cube. Tu je naš odgovor, zato pozivamo ustavno sodišče, da se opredeli do tega primera," je napovedal.
Matej Grošelj









