"Levo-liberalna sredina ni v krizi zato, ker je razdrobljena. V krizi je zato, ker je izgubila verodostojnost. Brez verodostojnosti ne moreš mobilizirati niti lastne baze, kaj šele pridobiti zaupanja politično pasivne, a volilno odločilne večine. /.../
Ne bom rekel, da se je treba ob prihajajoči jeseni polivati s hladno vodo, a vsekakor se je treba odkrito pogovoriti o tem, kako naprej. To, da levo-liberalna politika v svojih vrstah tolerira politične deviacije, kot so korupcija, šerifovstvo in malverzacije, ter se od njih ne distancira, odpira prostor za vladavino nasprotnega političnega pola in krepi občutek, da so vsi isti. Žal parola antijanšizma ne vžge več, dokler imajo naši ljudje vtis, da med poloma pri takšnih ravnanjih ni razlike. Seveda v politiki ni brezmadežnih, in to vemo že vse od tedaj, ko je nekdo rekel, naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen. Roko na srce, tega v resnici tudi nihče ne pričakuje. Ljudje pa pričakujejo nekaj precej bolj osnovnega: sposobnost priznati lastne napake in sprejeti odgovornost za lastna dejanja. Prihajajoče lokalne volitve in referendumi bodo zato prvi konkretni preizkus, ali je levo-liberalna sredina tega sposobna. /.../
Pred nami so zahtevni, da ne rečem težki časi. Vprašanje je, ali bomo na našem levo-liberalnem polu našli dovolj modrosti, da zavrnemo slabe prakse in Slovenijo ohranimo v krogu uspešnih in demokratičnih držav. Alternativa temu je kloaka populizma, ki bo Evropo vrnila v čas tradicionalnih vrednot, ne da bi njihovi zagovorniki pri tem povedali, da je bila Evropa takrat krvavi kontinent vojn in prelivanja krvi. Je to res to, kar si želimo? Je to res to, na kar lahko levo-liberalni pol pristane?"
