Ob svetovnem dnevu srca Evropska komisija po vsej Evropski uniji začenja evropski teden presejalnih pregledov in kampanjo Poznaj svoje vrednosti.
V prihodnjih letih se bodo naši zdravstveni sistemi soočali z vse zahtevnejšimi izzivi. Staranje prebivalstva, vse več kroničnih bolezni, obremenjenost zdravstvenih delavcev ter podnebne in gospodarske krize že zdaj preizkušajo njihove zmogljivosti. Srčno-žilne bolezni ostajajo glavni vzrok smrti v Evropi in vsako leto terjajo približno 1,7 milijona življenj. Skoraj 80 odstotkov prezgodnjih smrti pa bi lahko preprečili s preventivo in z zgodnjim odkrivanjem bolezni.
Opozorilni znaki so že jasni. Visok krvni tlak ima lahko do 45 odstotkov odraslih, približno polovica med njimi pa tega ne ve. Delež ljudi, ki živijo s sladkorno boleznijo, se je v desetletju povečal za 22 odstotkov. Debelost ni več le težava odraslih: prizadene približno 9 odstotkov otrok in mladih, starih od 5 do 19 let. Ob tem ostaja uporaba tobaka močno razširjena, vse pogostejša pa je tudi uporaba e-cigaret. To še posebej velja za mlade, med katerimi je uporaba e-cigaret dvakrat bolj razširjena kot med odraslimi.
Hitro narašča tudi uporaba drugih nikotinskih izdelkov, ki jo spodbujata široka izbira okusov in učinkovito oglaševanje na družbenih omrežjih. Čeprav se je poraba alkohola na splošno zmanjšala, povprečje v EU, ki znaša približno 10 litrov na osebo, še vedno pomeni veliko tveganje za zdravje.
Če ne ukrepamo zdaj, bo breme srčno-žilnih bolezni do leta 2050 dvakrat večje kot danes. Zato potrebujemo temeljito spremembo. Brez odločnega preobrata naši zdravstveni sistemi ne bodo mogli še naprej zagotavljati pravične, dolgoročno vzdržne in vsem dostopne zdravstvene oskrbe. Žal države članice EU danes za preventivo namenjajo le 3 odstotke svojih zdravstvenih izdatkov. Ukrepati šele takrat, ko se bolezen že razvije, ni niti dolgoročno vzdržno niti pravično. Zato je Evropska komisija decembra 2025 sprejela načrt Safe Hearts za zdravje srca in ožilja. Njegov cilj je do leta 2035 zmanjšati število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni za 25 odstotkov.
Preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni sta ključna stebra načrta. Z evropskim tednom presejalnih pregledov želimo povezati Evropo ob skupnem dogodku in ljudem jasno pokazati, da lahko že nekaj minut pomaga preprečiti resne zdravstvene zaplete. Pomembno je, da imajo ljudje po vsej Evropi resnično možnost in svobodo, da vzamejo svoje zdravje v svoje roke ter se zaščitijo pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti.
Evropski teden presejalnih pregledov, ki poteka ob svetovnem dnevu srca, pomeni tudi začetek dolgoročne kampanje Poznaj svoje vrednosti. Ta poudarja, kako pomembnih je nekaj osnovnih meritev za zdravje srca in ožilja ter pravilno delovanje presnove. Kljub temu vse preveč ljudi teh vrednosti ne pozna ali podcenjuje njihov pomen. Poznavanje lastnega krvnega tlaka, ravni holesterola in krvnega sladkorja je lahko izhodišče za pomemben pogovor z zdravstvenimi delavci in omogoči pravočasno ukrepanje. Sporočilo je preprosto: izmerite svoje vrednosti, ugotovite, kaj pomenijo, in poiščite strokovni nasvet. Preprečevanje je učinkovito le, če so ljudje dobro obveščeni in dejavno sodelujejo pri skrbi za svoje zdravje, ob potrebnem ukrepanju pa se lahko zanesejo na podporo zdravstvenih delavcev.
To je namen evropskega tedna presejalnih pregledov in kampanje Poznaj svoje vrednosti: spodbuditi ljudi po vsej Evropi, da poznajo svoj krvni tlak, raven holesterola in krvni sladkor.
Preprosti ukrepi lahko prinesejo resnične spremembe. Upamo, da nam bo uspeh prvega evropskega tedna presejalnih pregledov pomagal v prihodnje doseči še več ljudi in postaviti temelje za novo evropsko kulturo preprečevanja bolezni.
Navsezadnje je to naša skupna odgovornost: graditi močnejšo Evropo tako, da naredimo več za varovanje zdravja naših državljank in državljanov.
* Dejavnosti v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani evropskega tedna presejalnih pregledov: https://health.ec.europa.eu/eu-screening-week_en.
