Vodik naj bi v prihodnjem slovenskem energetskem sistemu dobil tudi vlogo povezovalnega člena med elektroenergetskim in plinskim omrežjem. ELES, Plinovodi in japonska družba Yokogawa Electric Corporation so podpisali memorandum o sodelovanju, s katerim začenjajo priprave na projekt, katerega cilj je postopno vzpostavljanje vodikovega ekosistema v Sloveniji.
Podpis memoranduma je potekal ob robu ministrskega srečanja na Japonskem. Partnerstvo je za zdaj še v pripravljalni fazi, saj bo prvi korak študija izvedljivosti. Ta naj bi pokazala, kako bi bilo mogoče vodik vključiti v slovensko energetsko infrastrukturo ter s tem povečati njeno odpornost in prožnost.
Povezovanje različnih energetskih infrastruktur je eden ključnih poudarkov partnerstva
V ospredju je ideja, da bi lahko vodik prevzel del vloge pri uravnavanju energetskega sistema. Predvideno vodikovo postrojenje bi vključevalo elektrolizer, kompresorje in hladilni sistem. Vodik bi proizvajali v procesu prerazporejanja proizvodnje in odjema v elektroenergetskem omrežju, ga shranjevali ter nato uporabili za potrebe plinskega in elektroenergetskega omrežja, tudi v morebitnih kriznih razmerah.
Projekt predvideva tudi večnamenske mobilne rezervne enote. Te bi lahko v izrednih razmerah, denimo ob poplavah ali žledu, pomagale pri zagotavljanju napajanja električnega omrežja, vzdrževanju in intervencijah. Predvidena je tudi njihova uporaba pri podpori infrastrukturi, kjer nastajajo ozka grla zaradi hitrega polnjenja električnih vozil. Del projekta bodo predstavljale še digitalne rešitve za usklajevanje delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema.
Od dveh omrežij k enemu sistemu
Prav povezovanje različnih energetskih infrastruktur je eden ključnih poudarkov partnerstva. Direktor ELES-a Aleksander Mervar je ob podpisu dejal, da gre za "prelomni projekt, kakršnega slovenski energetski prostor še ne pozna". Njegov pomen po njegovih besedah presega neposredne cilje projekta, saj bi lahko ustvaril temelje za širšo uporabo vodikovih tehnologij v industriji in prometu.
Mervar posebej izpostavlja možnost, da bi bilo znanje, pridobljeno pri projektu, mogoče uporabiti tudi drugje. "Posebna vrednost projekta je v njegovi prenosljivosti in možnosti ponovitve v različnih okoljih," je dejal. Tehnološke rešitve in operativne izkušnje, razvite v partnerstvu, naj bi bile uporabne tudi pri drugih kritičnih energetskih infrastrukturnih sistemih doma in v tujini.
Za Plinovode je pomembno predvsem povezovanje plinske in elektroenergetske infrastrukture. Glavni direktor družbe Matija Bitenc poudarja, da prihodnost energetike ne temelji več zgolj na posameznih virih energije, ampak na njihovem povezovanju. "Prihodnost energetike ne temelji na posameznih virih energije, temveč na naši sposobnosti povezovanja različnih infrastruktur v enoten, učinkovit sistem," pravi Bitenc. Po njegovih besedah lahko vodik postane povezava med elektroenergetsko in plinsko infrastrukturo, takšen pristop pa bi prinesel večjo prožnost in odpornost sistema ter učinkovitejšo uporabo obstoječih zmogljivosti.
Japonska tehnologija, ki temelji na izkušnjah
Tretji partner je Yokogawa, japonska družba z izkušnjami na področjih industrijske avtomatizacije, digitalizacije in vodikovih projektov. Skupne aktivnosti bo vodila Yokogawa Europe, ki bo skupaj z ELES-om in Plinovodi ocenila tehnične in operativne možnosti za vključevanje vodika v slovensko energetsko infrastrukturo.
"Vodik ima izjemno pomembno vlogo pri energetskem prehodu," je ob podpisu dejal Koji Nakaoka, višji podpredsednik in izvršni direktor Yokogawe ter vodja njihove poslovne enote za energijo in trajnostni razvoj. Dodal je, da želi družba s sodelovanjem podpreti razvoj odpornega in trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji. Memorandum po njegovih besedah krepi tudi sodelovanje med Japonsko in Slovenijo na področju vodika ter odraža skupno zavezo k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.
ELES v projekt prinaša izkušnje z vodenjem in razvojem slovenskega elektroenergetskega prenosnega sistema, Plinovodi pa znanje s področja plinske prenosne infrastrukture in razvoja vodikovega omrežja. Plinovodi so vključeni tudi v pobudo European Hydrogen Backbone ter pripravljajo prenosni sistem za obnovljive in ogljično nevtralne pline in temelje za prihodnjo slovensko vodikovodno hrbtenico.
Za zdaj torej še ne gre za gradnjo novega vodikovega sistema, temveč za preverjanje, kako bi ga bilo mogoče tehnično in operativno vključiti v obstoječo infrastrukturo. Študija izvedljivosti bo tako določila naslednje korake partnerstva. Cilj sodelujočih družb je sistem, v katerem bi vodik poleg vloge pri zelenem prehodu lahko prispeval tudi k večji odpornosti in prožnosti slovenske energetike.
