Barbara Bradač
Ko so otroci iz Vrtca Ivana Glinška skupaj z županom Sašo Arsenovičem prerezali trak, so Mariborčani po dolgih letih znova vstopili v Langerjevo vilo. Nekdanja poletna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, pozneje otroško zavetišče, mladinski dom, gostinska šola, restavracija in dom mariborskih športnih društev, je po temeljiti obnovi dobila novo podobo in vsebino.
Otvoritev je bila sicer še protokolarna. Tehnični pregled je že opravljen, izvajalec pa mora odpraviti nekaj manjših pomanjkljivosti. Šele nato bo mogoče pridobiti uporabno dovoljenje in objekt predati upravljavcu ter uporabnikom. Ti naj bi se v prenovljene prostore začeli vseljevati oktobra. "Želim si, da bi bil to tudi v prihodnje prostor ljudi, srečevanja, druženja, življenja, navdihovanja in povezovanja," je ob otvoritvi dejal Arsenovič. Spomnil je, da je Langer v oporoki izrazil željo, naj bo njegov park dostopen vsem meščanom za preživljanje prostega časa. Njegova vdova Katarina je vilo s parkom leta 1874 prodala mariborski občini, posest pa je zaradi javne dostopnosti dobila ime Volksgarten. Leta 1919 so jo preimenovali v Ljudski vrt.
Novi dom športa in mestne četrti
Vila bo po besedah direktorja Športa Maribor, ki prevzema upravljanje, Ranka Šmigoca dom mariborskega športa. V njej bodo dobili prostor Združenje mariborskih športnih društev Branik, Športna zveza Maribor in novoustanovljena Košarkarska zveza Maribor, tu bo imela prostore tudi Mestna četrt Koroška vrata.
V kleti je urejen muzejski del, posvečen zgodovini mariborskega športa. Pri njegovi pripravi sodelujejo kustosi Muzeja narodne osvoboditve Maribor, v prihodnje pa naj bi ga upravljal Zavod za turizem Maribor, je povedal Šmigoc. V zgornjih prostorih sta dvorani za protokolarne dogodke, poslovna srečanja, kongresno dejavnost in druge prireditve. "Če govorimo o Rotovžu kot hiši kulture, je Langerjeva vila prav gotovo dom športa na tem bregu Drave," je njen prihodnji pomen opisal Šmigoc. Vila bo po njegovih besedah ponujala tudi možnosti za poroke, sprejeme in poslovne dogodke. Običajnim obiskovalcem bosta namenjena predvsem muzej in gostinski lokal, v prostore mestne četrti pa bodo prihajali tudi občani.
Med obnovo odkrili izjemno oranžerijo
Največje presenečenje obnove se skriva v nekdanji oranžeriji. Konservator Miran Krivec iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pojasnil, da je bila med prezidavo vile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zasuta. Da je nekoč obstajala, so strokovnjaki vedeli po starih fotografijah, niso pa vedeli, kaj se je ohranilo pod poznejšimi nasutji. "Vedeli smo, da je bila tukaj oranžerija, nismo pa vedeli, kaj bomo našli. Ko smo odkrili zelo dobro ohranjen ogrevalni kanal z izvirno materialno substanco, je bilo, kot bi se znašli v filmu o Indiani Jonesu. Takšne oranžerije, umeščene neposredno v stanovanjski objekt, v Sloveniji ni, preverjamo pa, ali primerljiv primer sploh obstaja še kje v Evropi," je povedal Krivec. Topel zrak je nekoč potoval skozi kanal pod tlemi in ogreval prostor z agrumi, lopute pa so omogočale uravnavanje temperature, podobno kot termostat.
Prav nepričakovano odkritje oranžerije in prilagajanje kulturnovarstvenim zahtevam sta zahtevala dodatna dela ter vplivala na časovnico prenove. Usklajevanja so potekala tudi glede oken ob oranžeriji. "Objekt meri približno tisoč kvadratnih metrov, celotno območje projekta pa več kot 7000 kvadratnih metrov. Od tega okoli 6000 kvadratnih metrov predstavljajo zunanje površine. Ob vili so uredili park, promenado, povezavo z območjem Ljudskega vrta in manjši park ob Mladinski ulici ter zasadili 36 novih dreves,"je povedala vodja občinske Službe za razvojne projekte in investicije Barbara Mikuš Marzidovšek.
Skoraj ves denar iz evropskih in državnih virov
Obnova vile in njene okolice je po trenutno razpoložljivih podatkih vredna okoli 4,7 milijona evrov. Končni obračun bo pripravljen po končanem tehničnem pregledu in odpravi pomanjkljivosti.
Mestna občina Maribor je za projekt pridobila 4,44 milijona evrov sofinancerskih sredstev, od tega 3,78 milijona evrov je evropskega denarja, 666.340 evrov pa nacionalnega prispevka. Občina je prispevala nekaj več kot 307.000 evrov. Priprave so se začele leta 2020 z izdelavo investicijske in tehnične dokumentacije. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno septembra 2022, leto pozneje so bila opravljena rušitvena dela, glavna rekonstrukcija pa se je začela konec leta 2024.
Lokalna ponudba, sladice in kava
V pritličju bo zaživela kavarna s slaščičarno, ki jo bo vodila samostojna podjetnica in nekdanja mestna svetnica Tina Komočar. Na občinski razpis za najem 254 kvadratnih metrov velikega in opremljenega lokala je prispela ena ponudba. Komočarjeva napoveduje celodnevno ponudbo, ki jo bodo po prvih odzivih obiskovalcev še prilagajali, ob koncih tedna pa bi lahko lokal ostal odprt nekoliko dlje. Poleg miz ob objektu načrtuje tudi posedanje na travnatih površinah. "Želim si, da bi bil prostor topel, da bi se človek za mizo počutil prijetno in dobil nekaj res dobrega," je povedala. Ponudba naj bi temeljila na lokalnih izdelkih, sladicah, zajtrkih in manjših slanih jedeh. Stregli bodo kavo mariborske pražarne, nekatere izdelke, denimo ledene čaje, pa bodo pripravljali sami.
