Maribor bo naslednika Saše Arsenoviča pričakovano dobil v drugem krogu. Zanj se bosta pomerila Matevž Frangež in Bor Greiner, ta duel je nakazovala tudi zadnja Večerova javnomnenjska raziskava. Frangež je zmagovalec prvega kroga, a razlika prvega kroga napoveduje odprto tekmo. Čez dva tedna bo (spet) odločilna mobilizacija. Toda vprašanje za oba je tudi, s čim bosta ljudi pripeljala na volišča: z odporom do tekmeca ali s prepričljivo predstavo o prihodnosti mesta. Okoli njunih osebnosti in konflikta, ki se je vnel sredi kampanje, se je vrtel pomemben volilne tekme. Nekdanja prijatelja, tako sta si rekla sama, zdaj predstavljata dva politična pristopa. Frangež je etabliran, karierni politik, domač v institucijah in izkušen v njihovih okvirjih. Njegova baza je bila stabilna. Greiner nastopa kot nestrankarski kandidat "ulice", (samo)oklicani ne levi, ne desni borec proti sistemu, ki je unovčil svojo širšo prepoznavnost, a je proti koncu kampanje konkretno (u)padel. Lahko padajoči trend še obrne? V drugem polčasu bo treba razliko med njima prevesti v še bolj konkretne odgovore. Kako bosta odločala, s kom sodelovala, čemu dala prednost? Zdaj ostaja na odprti sceni le še onadva. Osebni spopad lahko pritegne pozornost, ne more pa nadomestiti programa za štiri leta.
Frangeževe izkušnje so prednost, če zna pokazati, kaj lahko z njimi pridobi Maribor. So tudi breme, če v njem volivci vidijo politiko, ki je imela dovolj priložnosti, pa ni upravičila pričakovanj. Greinerjev izziv je obraten: dokazati mora, da zna upor prevesti v upravljanje, da ima kompetenco vodenja. Kritika oblasti lahko poveže nezadovoljne, županovanje pa zahteva proračune, dogovore in odgovornost za nepriljubljene odločitve. Maribor je velike obljube preloma že doživel. Po Kanglerju s slovesom šerifa je prišel vstajniški župan Fištravec, za njim menedžer Arsenovič. Vsakič je mesto v novem obrazu iskalo popravek prejšnjega obdobja. Arsenovičev osemletni pečat ostaja. Naslednik bo moral znati nadaljevati dobro in popraviti slabo. Začenjanje mestne zgodovine znova ob vsaki menjavi oblasti je predrago.
Nedaleč za finalistoma sta ostala Andrej Bauman in Katja Koren, ki sta očitno nagovarjala podoben, bolj desno usmerjen del volilnega telesa. Korenovi ni zadostovala niti močna vladna kampanja v finišu. Bauman je lahko zares vstopil v tekmo šele po dokončnem Arsenovičevem umiku. Pozno, ob konstantni rasti podpore in močni kampanji morda prepozno. Kaj bi prinesli dodatni dnevi kampanje, ne bomo nikoli vedeli. Njegov rezultat kaže, da prostor ob vodilnih dveh ni bil zaprt, bil je na pragu velikega preboja. Maribor gre v vsakem primeru na novo pot, kajti le Bauman bi bil neke vrste kontinuiteta. Zaradi majhnih razlik ne bo nepomembno, koga/če koga bodo podprli neuvrščeni v drugi krog, predvsem Bauman in Korenova.
Maribor gre na novo pot
Pomembno opozorilo prvega kroga je nizka udeležba. Razlogov ne smemo stlačiti v priročno razlago o brezbrižnih občanih. Lahko gre za utrujenost v naporni volilni jeseni z referendumi, nezaupanje, nezadovoljstvo s ponudbo ali občutek nemoči. Gotovo pa velik del Mariborčanov v kampanji ni našel razloga za odhod na volišče. Kdor želi govoriti v imenu mesta, mora poskusiti razumeti ljudi, ki jih ni prepričal. Pred finalistoma je zato težja naloga od utrjevanja lastnih taborov. Maribor potrebuje oblast, ki bo znala povezati razvojne ambicije z vsakdanom sosesk in odgovornim ravnanjem z denarjem. Drugi krog bo brez popravnega izpita. Zmaga bo enemu prinesla pooblastilo. Zaupanje mesta bo moral upravičevati vsak dan.
