Sanja Verovnik
Vrtanje in razbijanje iz sosednjega stanovanja posluša že več kot mesec dni. Ker dela od doma, ga hrup ne spremlja le med počitkom, ampak tudi med delom. Bralec Marijan K. iz okolice Maribora pripoveduje, da se glasna prenova nadaljuje ob sobotah in občasno tudi ob nedeljah. Obvestilo na vratih, s katerim sta nova lastnika sosede prosila za razumevanje, mu zato ne zadošča več. Skupaj z drugimi stanovalci se sprašuje, kdo lahko ukrepa, ko pogovor in opozorilo upravnika ne prineseta spremembe.
Stanovanje ob njegovem je pred približno mesecem dni v večstanovanjski zgradbi kupil mlad par. Ker je bilo dotrajano, sta se nova lastnika lotila temeljite prenove. Sosede sta z listkom na vratih obvestila o delih in jih prosila za potrpljenje. Toda hrup po bralčevih besedah močno posega v njihov vsakdan, zanj pa je obnova še posebno moteča zaradi dela od doma. "Čeprav sta na vrata stanovanja nalepila listek s pojasnilom, da se stanovanje prenavlja, in prosita sosede za razumevanje, smo sosedje, ki smo vsakodnevno, tudi ob sobotah in kdaj ob nedeljah, izpostavljeni neznosnemu hrupu, že zelo nestrpni," je povedal. O težavah so obvestili upravnika. Ta je po bralčevih navedbah novima lastnikoma poslal pisno opozorilo, vendar so se glasna dela nadaljevala. Tudi neposreden pogovor ni zalegel. Ko so sosedje par opozorili, da obnova traja dolgo in poteka tudi ob koncih tedna, sta se po njegovem pripovedovanju sklicevala na svojo pravico do prenove. Stanovalci se zato sprašujejo, ali lahko zadevo prijavijo inšpekciji.
"V novogradnjah je razumevanja za gradbena dela praviloma več kot v stavbah z že ustaljenim življenjskim ritmom, kjer se prenavlja posamezno stanovanje"
Kdaj lahko pri prenovi ukrepa inšpekcija?
Na Stanovanjski inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor pojasnjujejo, da vzdrževalna dela neizogibno povzročajo določeno stopnjo hrupa in začasnega nelagodja. To samo po sebi še ne pomeni kršitve predpisov. Pri prenovah je pomembno tudi, kakšna dela lastnik izvaja in ali z njimi posega v skupne dele stavbe. Po njihovih izkušnjah je sporov praviloma manj, kadar lastnik pred začetkom del pridobi potrebna soglasja za posege v skupne dele, upravnika in sosede pravočasno obvesti o načrtovanih posegih ter njihovem trajanju, zagotovi ustrezen nadzor in skrbi za čistočo skupnih prostorov. Pomembno je tudi spoštovanje dogovorjenih pravil in časovnih omejitev, poudarjajo. Strpnost je po njihovih ugotovitvah odvisna tudi od okoliščin: "V novogradnjah, kjer se hkrati vseljuje več stanovalcev in prilagaja stanovanja, je razumevanja za gradbena dela praviloma več kot v stavbah z že ustaljenim življenjskim ritmom, kjer se prenavlja posamezno stanovanje."
Stanovanjska inšpekcija lahko ukrepa, kadar etažni lastnik pri vzdrževanju stanovanja brez soglasja, predpisanega s stanovanjskim zakonom, poseže v skupne dele stavbe. V takšnem primeru mu z odločbo naloži vzpostavitev prejšnjega stanja, če v roku, ki ga določi inšpekcijski organ, ne pridobi ustreznih soglasij. Za rekonstrukcije in druge posege, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, pa je pristojna gradbena inšpekcija, pojasnjujejo. Lastnik odgovarja tudi za morebitno škodo. Kot opozarjajo na inšpektoratu, je po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega stanovanja in nastane v drugih stanovanjih ali na skupnih delih stavbe. To velja tudi za škodo, povzročeno z vzdrževalnimi deli. Pri čezmernem vznemirjanju po pojasnilih inšpektorata pridejo v poštev tudi določbe Stvarnopravnega zakonika in predpisi o javnem redu in miru. Opozarjajo, da je za morebitne kršitve javnega reda in miru je pristojna policija.
Lastno stanovanje ne pomeni neomejenih pravic
Na inšpektoratu ugotavljajo, da sobivanje v večstanovanjskih stavbah postaja vse zahtevnejše. Konflikti se po njihovih navedbah vse hitreje prenašajo na upravnike, inšpekcijske službe in druge institucije, namesto da bi jih stanovalci najprej poskušali rešiti z neposrednim pogovorom. V primeru, ki ga opisuje bralec, so sosedje po njegovih besedah to že poskusili. Na stanovanjsko inšpekcijo se sicer obračajo tudi zaradi povsem vsakdanjih navad sosedov. Kot naštevajo, nekateri pričakujejo, da bo inšpekcija določila, kdaj lahko sosed pere perilo, kako naj bodo razporejene rože na hodnikih, prepovedala kajenje ali omejila prisotnost hišnih ljubljenčkov.
Toda pristojnosti stanovanjske inšpekcije so zakonsko določene. Poleg nedovoljenih posegov v skupne dele pri vzdrževalnih delih lahko po njihovih pojasnilih med drugim odredi potrebna popravila v posameznem stanovanju ali na skupnih delih zaradi preprečitve škode. Obravnava lahko tudi opravljanje dejavnosti v delu stanovanja brez ustreznih soglasij etažnih lastnikov. Pomembno vlogo pri urejanju vsakdanjega sobivanja ima hišni red. Z njim se lahko etažni lastniki po navedbah inšpektorata dogovorijo o omejitvah uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri, dostopnosti in varovanju naprav, ki služijo celotni stavbi, ter uporabi skupnih hodnikov in kleti. Določijo lahko tudi pogoje bivanja domačih živali, denimo uporabo povodcev in nagobčnikov, ter opredelijo hujše kršitve hišnega reda. Njegov namen pa ni urejati vsake podrobnosti vsakdanjega življenja, poudarjajo na inšpektoratu. V večstanovanjski stavbi ni mogoče pričakovati popolne tišine ali odsotnosti dejavnosti drugih ljudi. Razlikovati je treba med običajnimi posledicami skupnega bivanja in ravnanji, ki dejansko posegajo v pravice drugih stanovalcev.
Prav tako lastništvo stanovanja posamezniku ne daje pravice prezreti interesov sosedov ali samovoljno posegati v skupne dele, še opozarjajo. Hodniki, kolesarnice, garaže in drugi skupni prostori niso podaljšek zasebnega stanovanja. Uporabljati jih je treba skladno z njihovim namenom, veljavnimi pravili in pravicami vseh etažnih lastnikov.
Sporno tudi skladiščenje predmetov na skupnih površinah
Težave po njihovih navedbah nastajajo zlasti zaradi uporabe skupnih prostorov ali garaž za obdelovanje lesa, avtomehanična opravila in druge dejavnosti. Med spornimi ravnanji omenjajo tudi povzročanje hrupa, skladiščenje predmetov na skupnih površinah ter težave pri zagotavljanju požarne varnosti.
Posebna pravila veljajo za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja. Kot pojasnjujejo na inšpektoratu, mora etažni lastnik pridobiti soglasja solastnikov z več kot tremi četrtinami solastniških deležev, vključno s soglasji vseh etažnih lastnikov posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovim stanovanjem. Ob začetku opravljanja dejavnosti mora obvestiti upravnika. Kot pravijo, enako velja za kratkotrajno oddajanje stanovanja, pri katerem mora lastnik izpolniti še druge zahteve novega zakona o gostinstvu, med njimi označitev z nalepko. Opozarjajo tudi na obveznost omogočanja dostopa zaradi nujnih popravil skupnih delov stavbe, denimo ob zamakanju strehe. Po Stvarnopravnem zakoniku mora etažni lastnik omogočiti vstop v stanovanje, kadar popravil ni mogoče izvesti drugače oziroma bi bili stroški nesorazmerni. Če dostopa ne dovoli, lahko na predlog upravnika ali drugih etažnih lastnikov o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Sobivanje je po oceni inšpektorata v večini primerov mogoče urediti z dogovorom o pravilih, sprejemljivih za stanovalce. Za skrajne primere hujših kršitev hišnega reda, ki so v njem jasno opredeljene, pa zakonodaja večini omogoča tudi vložitev izključitvene tožbe, pod pogoji in po postopku, določenem s Stvarnopravnim zakonikom.
