Razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) temelji na dveh velikih zablodah: da je jedrska energija zelena in trajnostna ter da lahko Sloveniji zagotovi energetsko neodvisnost. Ob tem gre za izjemna finančna tveganja projekta, katerega ocenjena vrednost se giblje okoli 22 milijard evrov, in na možne dolgoročne posledice za državo, davkoplačevalce in javne storitve.
V članku še izveste:
Zakaj je uvrščanje jedrske energije med okoljsko trajnostne dejavnosti tvegano in zakaj je pod vprašajem slovenska energetska samozadostnost?
Kako bi se lahko stroški gradnje JEK2 po izkušnjah iz tujine večkratno povečali in kaj bi to pomenilo za javne finance.
Kakšna je vloga politike, energetskih lobijev, trgovcev z elektriko in medijev pri zagovarjanju projekta.
Kakšna tveganja vidi v predvidenem modelu financiranja in kdo bi lahko na koncu nosil breme morebitnih izgub.
Zakaj bi gradnja JEK2 lahko zavrla razvoj obnovljivih virov energije ter ogrozila financiranje zdravstva, šolstva, znanosti in kulture.
V članku še izveste:
Zakaj je uvrščanje jedrske energije med okoljsko trajnostne dejavnosti tvegano in zakaj je pod vprašajem slovenska energetska samozadostnost?
Kako bi se lahko stroški gradnje JEK2 po izkušnjah iz tujine večkratno povečali in kaj bi to pomenilo za javne finance.
Kakšna je vloga politike, energetskih lobijev, trgovcev z elektriko in medijev pri zagovarjanju projekta.
Kakšna tveganja vidi v predvidenem modelu financiranja in kdo bi lahko na koncu nosil breme morebitnih izgub.
Zakaj bi gradnja JEK2 lahko zavrla razvoj obnovljivih virov energije ter ogrozila financiranje zdravstva, šolstva, znanosti in kulture.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
