
Seciranje Nike Kovač in z njo Inštituta 8. marec dobiva naravnost gladiatorske razsežnosti, le da ljudstvo od tega nima ne kruha in ne iger, samo slab priokus, da bo vsak, ki ima v tej državi mnenje in si ga upa, drzne povedati na glas, dobil svojo porcijo maščevanja. Za zdaj verbalnega.
Matrica in manevri so poznani že iz primera Grete Thunberg - ena porcija opazk o videzu, dve porciji polpoznavalskih opazk o ljudeh, ki ne želijo skupnega (vladnega) dobrega, in za nameček "razkritja" o financiranju. In bolj ko gre za osebne diskreditacije, bolje je in pri tem, vsaj odkar imamo umetno inteligenco, zavor pravzaprav ni več. In ustvarjanje notranjega državnega sovražnika naj bi se z mutipliciranjem blatenj med ljudmi prijelo. Hudič je le v tem, da se tako prelivanje gnoja in krvi lahko prelevi v še bolj bogat substrat za rast in razrast upora. Če oblast želi še tako brutalno zatirati civilno družbo po avtokratskih vzorcih iz recimo Madžarske ali Srbije, si lahko prav tam tudi pogleda, kaj se zgodi z ekonom loncem, ko je pritisk prevelik. Ampak to bi zdaj moralo biti že jasno. Poleg tega, naj bo upehana in neučinkovita, EU je zrasla na temelju spoštovanja človekovih pravic in zagotovo ob avtokratizaciji v središču ne bo tiho.
Še en fenomen se ima zgoditi, ki se je že zgodil pred referendumom o zakonu o vodah. Kataster nevladnih organizacij je širok in pester, to priznava celo oblast, ki se je naučila izločevati vsaj humanitarce, do neke mere. A če jih postrojimo po aktivistični dejavnosti, je v mirnem obdobju na bolj glasni strani premice relativno malo organizacij. Recimo znanstveni inštituti, društva - zelo malo se ukvarjajo z aktivizmom. A z vztrajnimi napadi na praktično vso "nevladno zalego", bodo precej pacifistično naravnani nevladniki, ki se sicer ukvarjajo z drevesi ali pticami (karikiram), seveda prav jasno povzdignili glas. Tako kot, takrat ko je glavni inšpektor za nevladnike Zvonko Černač na nekem odboru našteval po njegovem popolnoma nesmiselna društva, ki jih podpirajo delovni davkoplačevalci in navedel Morigenos, društvo, ki je iz ničle v napol izumrlem Piranu postavilo cel znanstveni hub za morske sesalce, danes pa zaposluje neposredno šest ljudi, niza citate v vrhunskih znanstvenih revijah, gosti znanstvenike z vsega sveta in je nasploh center odličnosti. Že zgolj dejstvo, da se omenjeni kontrolor niti ni pozanimal, o čem govori, je razjarilo ne le strokovno, ampak celo obalno javnost. In takih primerov je veliko, ker Nik je veliko. Nekatere so bolj tihe in ne snemajo za socialna omrežja v takih količinah, nekatere so moški, ki pomagajo revnim, kot denimo mariborski Boris Krabonja. So solo bandi in so organizacije, kot je Rdeči križ ali Zveza prijateljev mladine. Revni zaposleni, mame samohranilke, mladi iz socialno šibkih okolij. Režemo socialno državo - 51 milijonov evrov manj za otroški dodatek, manj socialnih pomoči, manj za invalide, na vse to opozarjajo nevladniki z dolgoletnimi izkušnjami na področju revščine, ki opažajo vse več prošenj na pomoč. Ne bomo zmogli, vidijo črni scenarij v zvezi prijateljev mladine, od koder poročajo o vse širši kategoriji revnih - zaposlenih. In potem so problem Nike? Spet drugi opozarjajo, da bo oblast z zgrešenimi investicijami v, prosto po Golobiču, majhnem mestu velikih nakupov, katapultirala državne finance čez rob vzdržnosti. In spet so problem nevladniki, s tem, da v primeru JEK2 nekaterim od njih celo prisluškujejo izraelska obveščevalna podjetja.
Dobrodošli v ukinjanju skupnosti, narave in socialne države. Imamo namreč priročne krivce in grešne kozle. Nevladnike.








