Pred pisarno Društva UP-ornik na Teznem se je v četrtek zbralo več ljudi, kot jih lahko sprejme prostor, ki ga društvu daje na voljo podjetje Mikro+Polo. Večer in predsednik društva Boris Krabonja sta županske kandidate povabila, naj prisluhnejo ljudem, ki se vsak teden obračajo po pomoč, in spoznajo stiske, ki pogosto ostanejo zunaj javne razprave. Ker smo s kandidati stali pred vrati, je gospa prvega upornika vprašala, če je to "vrsta za vas".
Prišli so Bor Greiner, kandidat skupine volivcev, Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Mitja Zgoznik (Resnica), Andrej Bauman, kandidat skupine volivcev, in Matej Vodopivec (LPR). Katja Koren, kandidatka s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokusa, se jim je pridružila z zamudo. Vincenc Gajser (SSN) in Aleš Ernecl (Stranka Straža) se srečanja nista udeležila. Pogovor se je zato začel zunaj in tam ostal dobre pol ure. Mraz je bil vse izrazitejši in postal tudi del razprave. "Čisto fajn je, da vas malo zebe, da ugotovite, kako je tistim ljudem, ki jih zebe v stanovanju," je bilo slišati.
Vsak mesec potrebujejo okoli 30.000 evrov
UP-ornik vsak teden pomaga od 50 do 60 ljudem, na seznamu pa imajo približno 260 upokojencev. Večina ima manj kot 850 evrov prihodkov. Med najbolj ranljivimi so najemniki: tudi subvencionirano najemnino je ob nizkih prihodkih težko plačati, nekateri pa subvencije sploh ne morejo uveljavljati, ker nimajo najemne pogodbe. Če bi društvo pomoč odprlo še za enostarševske družine in druge družine v stiski, bi bilo prosilcev še precej več. Za to nimajo dovolj denarja. Da lahko nadaljujejo delo, morajo vsak mesec zbrati približno 30.000 evrov. Na seznamu imajo skoraj 7000 donatorjev, okoli 70 odstotkov jih po Krabonjevih besedah prispeva redno. "Živimo od dobrih ljudi. Vsak začetek meseca je naš račun skoraj prazen, a v desetih letih nismo niti enkrat zaprli vrat. Res pa je, da položnic ne zmoremo več plačevati redno, kar me najbolj boli," je povedal.
Mestna občina Maribor društvu prek razpisa nameni 10.000 evrov na leto. Krabonja je poudaril, da so podpore veseli, čeprav pokrije le majhen del potreb. Zahvalil se je tudi podjetju Mikro+Polo in Marku Podgorniku Verdelu, ki društvu omogočata brezplačno uporabo pisarn. Društvo ne sloni le na njem, poudari.
Socialna stiska ni samo denarna pomoč
Po navedbah CSD Maribor se na območju Mestne občine Maribor v enem letu izplača več kot 22 milijonov evrov denarne socialne pomoči, kar je le del socialne slike. CSD opozarja tudi na pomanjkanje kriznih namestitev za starejše, omejene možnosti pomoči na domu ter zasedenost ustanov za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Krabonja je kandidate opozoril, da se po nekaj mirnejših letih znova dogajajo deložacije. Tik pred njo naj bi bilo pet upokojencev, med njimi tudi najemniki javnih stanovanj. Omenil je še uporabnika, ki je zaradi stroška za kanalizacijski priključek pristal v izvršbi. Od občine ne pričakuje ravnanja mimo zakona, želi pa, da mesto preveri možnosti za pomoč ljudem, ki jih stroški potiskajo v še večjo stisko. "Maribor ni samo Europark. Teh ljudi, ki hodijo k nam, v Europarku ne boste srečali," je sklenil.
Od skupnostne shrambe do praznih stanovanj
V razpravi so se nato zvrstili različni predlogi. Vodopivec se ni strinjal s Krabonjevo oceno, da ima župan zaradi zakonskih omejitev zvezane roke. Menil je, da lahko veliko naredi z nagovarjanjem občanov in podjetij ter spodbudi pomoč. Kot primer je navedel skupnostno shrambo na Studencih, pri kateri so sodelovali šola, mestna četrt, študenti in podjetja.
Jurišič je spomnil na skoraj 6000 praznih stanovanj v Mariboru in predlagal, naj mesto preveri, ali bi jih bilo mogoče uporabiti za ljudi v stanovanjskih stiskah. Zavzel se je tudi za skupni sklad, namenjen različnim humanitarnim organizacijam, in za nagovarjanje podjetij.
Na Baumanovo vprašanje o sodelovanju s CSD Maribor je Krabonja odgovoril, da z mariborskim centrom sodelujejo zelo dobro in da so mu zaposleni pripravljeni pomagati ter svetovati. Bauman je pohvalil tudi predane ljudi v javnih ustanovah. Občina bi morala po njegovem povezati službe in humanitarne organizacije ter jih podpreti tudi prek občinskih podjetij.
Greiner je UP-ornik opisal kot "nesistemsko rešitev sistemskega problema". Predlagal je problemsko konferenco, na kateri bi se predstavniki organizacij in strokovnjaki pogovorili o možnostih ukrepanja na občinski, regionalni in državni ravni.
Zgoznik je spregovoril o materini izkušnji z dolgovi. Povedal je, da je ob urejanju dolgov morala banki plačati okoli 700 evrov stroškov za obdelavo oziroma izvedbo plačil. Občina ne more rešiti vsega, kar je v pristojnosti države, je opozoril, vendar mora z njo sodelovati in se izogibati obljubam, ki jih ne more izpolniti.
Sramotna revščina
Med pogovorom pred vrati modre stavbe na Teznem, ki je tekel v času "uradnih ur", se tisti, ki se jih pogovor tiče, večinoma prebijajo mimo gužve do vrat in v pisarno. Revščina je že taka reč, da raje ostane skrita. "Da, hodim v javno kuhinjo, ker si ne morem privoščiti, da bi vsak dan skuhala. In šele ko sem dobila pomoč gospoda Krabonje, sem si končno lahko nekaj res kupila zase. Izjemen človek je," se vendar opogumi ena od upokojenk. "Hudo mi je prositi, res," doda druga. Obe obteženi z zdravstvenimi in drugimi tegobami, v tesnih stanovanjih. "Ampak veste, kaj je najhuje? Da k nam prihajajo mladi delovni ljudje s službami. In kako jih je sram!" Anka Vernik je prostovoljka Rdečega križa in predsednica Mestne četrti Magdalena, kjer tudi deli pakete pomoči, ki jih zagotavlja Rdeči križ. Tudi o paketih se razvije debata, ki pa se zaključi z ugotovitvijo, da je vsaka pomoč dobrodošla, če le je. "Najhujše mi je gledati mlade družine, tako zelo skrivajo revščino. Vsako leto organiziram Božička za en dan, ampak teh naših tam ni, ker jim je nerodno," še pove Anka.
Takih primerov ne bi smelo biti
Frangež je predlagal, da se kandidati po volitvah znova sestanejo in z organizacijami poiščejo sistemske rešitve. Ne glede na to, da se ne kopljemo v tej družbi v denarju, verjamem, da smo dovolj bogati, da takih primerov ne bi smelo biti," je dejal, ko so prisluhnili resničnim zgodbam. Opozoril je tudi, da občina po njegovih podatkih ne dosega priporočene ravni 2,2 evra podpore Rdečemu križu na prebivalca.
Matvoz je poudaril, da bi bilo treba pakete za preživetje obogatiti in ljudem zagotoviti vsaj topel dom ter obrok. Ocenil je, da bi lahko občina humanitarnim organizacijam ponudila ustrezne prostore, kot jih UP-orniku zagotavlja podjetje Mikro+Polo. "Sočutje mora biti ena od županovih lastnosti in ljudem mora prisluhniti," je dejal. Koren pa je povedala, da socialne stiske spremlja že dolgo, saj sodeluje v projektu Botrstvo, je članica njegovega upravnega odbora in botra petim otrokom. "Spet smo tam, ko mi kot sistem, župan, država, kdorkoli obljubljamo, na koncu pa se dostikrat ne zgodi tisto, kar bi se moralo. Vedno bodo 'krabonje' tisti, ki bodo ta voz vlekli naprej. Poklon še enkrat." Pozvala je tudi druge, naj se vključijo v humanitarne projekte.
Ob koncu pogovora je Jurišič predlagal, da kandidati preostanek denarja na volilnih računih po kampanji namenijo Društvu UP-ornik. Več kandidatov je predlog podprlo; eden je ob tem opozoril, da je treba preveriti zakonska pravila, a gesto označil za dobro. Vodopivec je razkril, da je nameraval presenečenje predstaviti šele po koncertu, ki ga njegova lista pripravlja prihodnji teden. Zdaj je napovedal, da bo na njem zbiral prispevke za Društvo UP-ornik. Eden od županskih kandidatov je UP-orniku namenil tudi finančno donacijo, vendar ni želel, da bi njegovo gesto javno izpostavili. Po premoženjskem kartonu ni najbogatejši, pa je denar vendarle potegnil iz svoje denarnice, ne denarnice podjetja, organizacije ali društva, in to je že treba dodati.
Predvidljiva pomoč ali nova proračunska rezerva?
Županske kandidate smo še pred srečanjem vprašali, kaj bi kot župani storili za Mariborčane, ki ne zmorejo plačati hrane, ogrevanja ali elektrike, ali bi zagotovili redna občinska sredstva za nujno pomoč in humanitarne organizacije ter koliko denarja bi za to namenili.
Andrej Bauman pravi, da občina že zagotavlja enkratne denarne pomoči, vendar je treba preveriti, ali dosežejo vse, ki jih potrebujejo. Predlaga pregled prošenj, odobrenih in zavrnjenih pomoči ter časa obravnave, nato pa prilagoditev proračunskih sredstev. Humanitarne programe bi še naprej sofinanciral prek javnih razpisov, ob tem pa bi iskal način za sistemsko reševanje primerov, kot jih izpostavlja Krabonja. "Reševanje takih situacij ne sme biti odvisno od prostovoljnih humanitarcev, ampak od sistema." Bauman predlaga tudi enotno točko pomoči, ki bi povezala občino, CSD, Rdeči križ, Karitas, Društvo UP-ornik in druge organizacije. Ljudje bi tam dobili informacije o razpoložljivi pomoči in podporo pri uveljavljanju pravic.
Matevž Frangež bi ukrepal na dveh ravneh: s protidraginjskim programom ter pomočjo ranljivim posameznikom in skupinam. Mestna uprava bi pripravila strategijo cen komunalnih storitev in v primeru morebitnih posameznih višjih cen kot v primerljivih lokalnih okoljih pripravila predloge za njihovo cenovno dostopnost. Socialno ranljivim bi pomagali tudi s subvencijami, posebno pozornost pa bi namenili pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko prenovo stanovanj, da bi gospodinjstva znižala stroške energije. Frangež podpira predvidljivejše oblike sofinanciranja humanitarnih organizacij, tudi Rdečega križa. Koliko sredstev bi namenili nujni pomoči, ni opredelil z zneskom. "V sodelovanju s pristojnimi državnimi institucijami toliko, kolikor je potrebno, da nobena Mariborčanka in noben Mariborčan ne bo živel pod standardom, ki se pričakuje od urejenega evropskega mesta v 21. stoletju."
Maribor ni samo Europark. Teh ljudi, ki hodijo k nam, v Europarku ne boste srečali
Bor Greiner bi povezal občinsko pomoč, socialne službe in humanitarne organizacije, da bi človek v stiski hitreje prišel do podpore. Zavzema se za predvidljivo sofinanciranje po javnih merilih. Ob prevetritvi obstoječih sredstev bi iskal sistemske rešitve, saj po njegovih besedah Krabonja z osebnim angažmajem rešuje težave, ki bi jih moral urediti sistem.
Predlogi segajo od odpisa obresti do osebnih donacij
Igor Jurišič meni, da mora občina podpreti organizacije, ki se ukvarjajo s socialnimi stiskami, jim prisluhniti in jim zagotoviti pogoje za delo. Kot takojšnji ukrep predlaga odpis obresti na dolgove do podjetij Javnega holdinga Maribor, ki jih v imenu dolžnikov poravnavajo Društvo UP-ornik in sorodne organizacije. Jurišič navaja, da UP-ornik od MOM prejme približno 10.000 evrov na leto. "Glede na to, da samo UP-ornik poravna stroške socialno šibkih v višini 300.000 evrov letno, je 500.000 evrov najmanj, kar bi bilo treba v proračunu rezervirati za te namene. Sredstva bi se sproščala sproti glede na potrebe, tako da bi bilo vse evidentirano in pregledno."
Katja Koren pravi, da nihče v Mariboru ne bi smel ostati brez hrane, ogrevanja ali elektrike, ker si tega ne more privoščiti. Solidarnost po njenem ne sme biti prepuščena samo prostovoljcem, temveč je tudi odgovornost mesta. Podprla bi predvidljivo, tudi večletno sofinanciranje stalnih programov po jasnih javnih merilih in z določenimi roki izplačil. Višino dodatnih sredstev bi predlagala po pregledu sedanjega financiranja in dejanskih potreb. "Občina mora povezati svoje službe, CSD in humanitarne organizacije, da človek v stiski hitro pride do ustrezne pomoči in je ne išče od vrat do vrat. Kot županja se bom redno srečevala z ljudmi, ki pomoč izvajajo na terenu, ter poskrbela, da bodo njihova opozorila prišla do odgovornih služb. Javno bomo poročali, koliko sredstev namenjamo nujni pomoči in koliko ljudem smo z njimi pomagali."
Andrej Matvoz podpira redna proračunska sredstva in predvidljivo financiranje humanitarnih organizacij. Konkretnega zneska ne bi določil brez pregleda obstoječih sredstev in potreb; predlagal bi ga ob pripravi prvega proračuna v mandatu. Z organizacijami in socialnimi službami bi vzpostavil redno sodelovanje, da bi pomoč usmerjali glede na dejanske potrebe. Matvoz pravi, da je treba iskati tudi načine za znižanje stroškov bivanja, na katere lahko vpliva občina, denimo z učinkovitejšim poslovanjem občinskih podjetij. "Toda človek, ki pomoč potrebuje danes, ne more čakati na rezultate teh sprememb. Zato mora biti neposredna pomoč zagotovljena sproti."
Matej Vodopivec si želi, da bi pomoč UP-ornika postala izjema, ne pa nujna opora za preživetje. Občina bi morala po njegovem pomagati ljudem v stiski, obenem pa poskrbeti, da se ne bi vedno znova znašli v njej. "Nismo vsi enako sposobni," je dejal. V primeru izvolitve bi deset odstotkov svojega dohodka namenil UP-orniku. "Brez skrbi, na seji bi nagovoril še kakšnega svetnika, naj tudi sam nakaže del sejnine UP-orniku – seveda s svojega računa, ko jo prejme. Zakaj pa ne? Poskusiti ni greh."
Mitja Zgoznik bi zagotovil pregledno in predvidljivo sofinanciranje preverjenih humanitarnih organizacij ter namensko pomoč za nujne primere, kot so hrana, ogrevanje, elektrika in nujna popravila. "Ljudem v stiski je treba pomagati takoj, država pa mora hkrati nasloviti širše vzroke revščine, nizkih pokojnin in premajhnih razpoložljivih dohodkov." Predlaga letno proračunsko rezervo, katere višino bi določili po pregledu potreb, obstoječih pomoči in proračunskih možnosti. "Organizacijam, ki dokazano učinkovito pomagajo ljudem, moramo omogočiti bolj predvidljivo financiranje, ne zgolj kratkoročnih razpisov." Občinsko pomoč bi povezal s CSD in humanitarnimi organizacijami, dolgoročno pa bi si prizadeval tudi za državne ukrepe, ki bi izboljšali kupno moč in položaj upokojencev.
Vincenc Gajser, ki se srečanja ni udeležil, v pisnem odgovoru predlaga takojšnje ukrepanje in ustanovitev komisije, ki bi preverila dejanske potrebe prosilcev. Občina bi morala poiskati sredstva za nujno pomoč, višine sofinanciranja humanitarnih organizacij pa za zdaj ne more napovedati. Aleš Ernecl odgovora ni poslal.
Srečanje sta Večer in Krabonja sklenila s prošnjo, naj ga kandidati, ko jih bo poklical, ne le sprejmejo in poslušajo, temveč mu pomagajo poiskati konkretno rešitev. Obljub se je, kot je dejal Krabonja, v preteklosti že naposlušal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
