Ledena območja Zemlje se soočajo z nevarnim taljenjem. Znanstveniki opozarjajo, da moramo globalno segrevanje dolgoročno znižati pod eno stopinjo Celzija, če želimo preprečiti katastrofo. Strokovnjaki poudarjajo, da je prepričanje o obvladljivosti začasnega preseganja temperaturne meje 1,5 stopinje Celzija, ki jo določa pariški podnebni sporazum, zgolj nevaren mit. Planet se je od predindustrijske dobe segrel že za 1,3 stopinje Celzija.
Zaradi neuspešnega omejevanja izpustov toplogrednih plinov in uničevanja narave strokovnjaki ugotavljajo, da se začasnemu preseganju te meje ne moremo več izogniti. Kljub temu opozarjajo, da morajo temperature ostati nad to mejo čim krajši čas. Poročilo, ki ga je pripravilo 80 znanstvenikov pod okriljem Mednarodnega panela za podnebje kriosfere (ICCI) in Programa ZN za okolje (UNEP), ugotavlja, da bo večina škode trajna. O tem obsežno poroča britanski The Guardian. Tudi če bi globalne temperature kasneje znižali nazaj na 1,5 stopinje Celzija, bi taljenje ledenikov že nepovratno dvignilo gladino morja in ogrozilo preskrbo z vodo.
Katastrofalne posledice že vidne v praksi
James Kirkham, glaciolog pri ICCI in glavni avtor poročila, poudarja, da je kriosfera eden najbolj občutljivih delov podnebnega sistema. Posledice njenega izginotja čuti celoten planet. "Letos smo že videli enega največjih in najbolj smrtonosnih plazov ledu in kamenja na meji med Nepalom in Kitajsko. V njem je umrlo več tisoč ljudi, dogodek pa je povzročil škodo v vrednosti desetih odstotkov nepalskega bruto domačega proizvoda," pojasnjuje Kirkham. Izpostavlja tudi Švico, ki je v zadnjih petih letih izgubila petino svojega ledeniškega ledu. Pričakuje, da bo v prihodnjem desetletju vsako leto izginilo več tisoč ledenikov po vsem svetu.
Poročilo sovpada s prihajajočo 31. podnebno konferenco Cop v Turčiji. Dokumentira hitro in pospešeno taljenje kriosfere ter polarnih oceanov. Dvig morske gladine zaradi izgube ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki ogroža stotine milijonov ljudi, medtem ko taljenje permafrosta sprošča dodatne toplogredne pline. Trenutne politike vodijo v segrevanje za 2,8 stopinje Celzija. To bi zmanjšalo maso ledeniškega ledu na manj kot deset odstotkov v Skalnem gorovju, Alpah, na Islandiji in v Skandinaviji.
Klic k odgovornosti odločevalcev
V gorovju Hindukuš in Himalaji, kjer ledeniki predstavljajo vir vode za skoraj četrtino človeštva, bi po trenutnih politikah ostalo le 41 odstotkov ledene mase. Znanstveniki opozarjajo, da se sneg in led hitro odzoveta na vsak delček stopinje segrevanja, obnova teh sistemov pa bo trajala stoletja ali celo tisočletja. Bill Hare, podnebni znanstvenik in izvršni direktor inštituta Climate Analytics, opozarja na nepovratnost teh procesov v človeškem merilu. Poudarja, da imajo ti pojavi svetovne posledice in presegajo meje naše sposobnosti prilagajanja. Svojo kritiko usmerja predvsem v vladne predstavnike in vodilne v industriji fosilnih goriv, ki po njegovih besedah s svojimi dejanji in zavestno omilitvijo podnebnih ukrepov temeljito uničujejo svet, v katerem živimo.
