Sejnine občinskih svetnikov: Velenjski za sejo prejmejo več kot mariborski svetniki

Mariborski mestni svetnik za udeležbo na redni seji prejme 366 evrov bruto. Med občinami v primerjavi je sejnina višja v Velenju, kjer znaša 414,57 evra, in Ljubljani, kjer znaša 392,32 evra. Maribor je po številu prebivalcev druga največja mestna občina za Ljubljano, Velenje ima približno tretjino toliko prebivalcev kot Maribor. 

Kljub nižji sejnini so bili stroški sejnin v Mariboru v letu 2025 višji kot v Velenju: približno 150.000 evrov proti 89.379,92 evra. Na razliko lahko vpliva število sej. V Mariboru jih je bilo v mandatu 90, od tega 38 rednih, 16 izrednih in 36 dopisnih. Za dopisne seje svetniki ne prejemajo sejnin. Velenje je imelo 30 sej. Vpliva pa tudi število mestnih svetnikov, ki jih je v Mariboru 12 več kot v Velenju. 

Sejnine so večinoma vezane na županovo plačo

Višino sejnin določajo občinski pravilniki. V Mariboru je sejnina za udeležbo na seji mestnega sveta 6,5 odstotka županove plače. Skupni letni znesek, tudi s plačili za seje delovnih teles, posameznemu svetniku ne sme preseči 7,5 odstotka letne županove plače. Omejitev se preverja na letni ravni, saj se lahko osnova med letom spremeni. Predsedniku delovnega telesa za vodenje seje pripada 1,5 odstotka županove plače.

Tudi v Ljubljani sejnina za mestni svet znaša 6,5 odstotka županove plače, letna omejitev pa je 7,5 odstotka. Član odbora ali komisije prejme 60,36 evra bruto, predsedujoči pa 90,54 evra. V Dravogradu svetnik za redno sejo prejme 257,90 evra bruto, za izredno pa 126,32 evra.

V drugih občinah sejnina znaša 339,68 evra v Slovenj Gradcu, 290,20 evra v Celju, 278,90 evra na Ptuju, 274,70 evra v Podvelki in 263,16 evra v Pesnici. Na drugem koncu razpona je najnižja navedena bruto sejnina v Rušah, in sicer 164,45 evra, sledi Šentjur s 170 evri. 

Ljubljana po stroških pred Mariborom

Ljubljana je v letu 2025 za sejnine namenila 175.872,49 evra bruto, Maribor približno 150.000 evrov. Maribor in Ljubljana imata v mestnem svetu po 45 svetnikov. Če bi skupni znesek zgolj preračunali na število svetnikov, bi znašal približno 3908 evrov na ljubljanskega in 3333 evrov na mariborskega svetnika. To ni dejansko povprečno izplačilo posamezniku, saj so zneski odvisni od udeležbe.

Nekatere občine, denimo Slovenj Gradec in Ptuj, so pri vprašanju o višini sejnin občinskega sveta navajale tudi zneske za plačilo delovnih teles. Tako so v Slovenj Gradcu s 25 mestnimi svetniki porabili 104.342,58 evra, na Ptuju, kjer je svetnikov 29, pa 65.992,91 evra.

Med manjšimi občinami se višina sejnin in skupni stroški ne razvrščajo enako kot število prebivalcev. Največji med primerjanimi štirimi je Šentjur, kjer živi okoli 19.600 ljudi, sledita Pesnica s približno 7800 in Ruše s 7200 prebivalci, najmanjša pa je Podvelka z okoli 2200 prebivalci. Najvišja sejnina med temi občinami je v Podvelki, 274,70 evra bruto, v Pesnici znaša 263,16 evra, v Rušah 110 evrov neto oziroma 164,45 evra bruto, v Šentjurju pa 170 evrov bruto. Tudi stroški za leto 2025 se ne ujemajo z vrstnim redom po velikosti, medtem ko je Podvelka, kjer je deset svetnikov, za sejnine namenila 11.901,55 evra, Pesnica s 16 svetniki 25.115,64 evra, Ruše z 18 izvoljenimi svetniki (en je januarja 2025 odstopil) 19.308,12 evra, Šentjur pa s 26 svetniki 32.940,91 evra. Na zneske torej vplivajo sestava občinskih svetov, število sej, udeležba in občinski pravilniki.