"Skupno dejstvo od Nemčije proti Španiji, vmes v Franciji, pa še kje, je to, da ustaljene politične stranke, tiste, ki so se po drugi svetovni vojni zlagoma razvijale in predstavljale hrbtenico evropskih demokracij, očitno izgubljajo zaupanje volilcev. To je trdo dejstvo. /.../
Španija je recimo v primerjavi s Francijo v boljši gospodarski kondiciji, tako da s tega vidika je Sanchez naredil veliko premikov naprej. Nekako je tudi pomiril notranja nasprotja. Pa vendar, zlasti kar se tiče migracij in stanovanjske politike, kjer bi morala biti leva sredina izjemno močna, je odpovedala. In tukaj Sanchez ogromno tvega, ker gre na volitve. Zdaj jadra na tem, da je desnica v parlamentu zablokirala dva njegova dekreta, na podlagi katerih bi se morda te stvari hipno izboljšale. Na volitve gre z obljubo, da bo te stvari popravil. Pa vendar, glede na to, da je na oblasti nekaj zadnjih let, je tudi ali pa predvsem njegova odgovornost, da se je v stanovanjski politiki zgodilo, kar se je. Vemo, da se Sanchezu v preteklosti račun ni izšel. Vprašanje je, ali se mu tokrat bo, sploh, če upoštevamo širši geopolitični kontekst. /.../
Če 40 odstotkov ljudi glasuje za Alternativo za Nemčijo, verjetno ne bomo rekli, da je 40 odstotkov ljudi v tisti zvezni deželi fašistov ali pa nacistov. Očitno so izgubili zaupanje v etabliran politični razred, ker ni dosegel pričakovanj. In tukaj imamo objektivne probleme: stanovanjsko politiko, vse večjo draginjo, skrb za svojo lastno prihodnost. In ne smemo pozabiti tega, da smo, zlasti v Evropi, že 20 let priče permanentnim krizam. Mi se kotalimo iz ene krize v drugo. Zelo globoka je bila covidna kriza, in pustila je tudi psihološke posledice na ljudeh, zbila zaupanje v politični razred. In to danes spremljamo v volilnih izidih."
Vir: MMC RTVS
