Večina si je mnenje o referendumih izoblikovala že pred začetkom kampanje, v nedeljo se nakazuje visoka udeležba na obeh političnih polih, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo ta teden izvedla Mediana. Skoraj polovica vprašanih se bo gotovo opredelila, še dobrih osem odstotkov pa jih je dejalo, da bodo verjetno odšli na volišče. Če se bodo te napovedi uresničile, se obeta ena najvišjih udeležb na referendumih od leta 2020. Ob križanju odgovorov s strankarsko preferenco napovedujejo največjo, skoraj 60-odstotno udeležbo podporniki Resnice in Levice. Da bodo oddali glas, je izrazilo 56 odstotkov podpornikov SDS ter skoraj 54 odstotkov volivcev SD in Gibanja Svoboda.
O katerem referendumu vedo največ?
Glede na odgovore najmanj volivcev pozna tematiko zakonodajnega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi, edinega med vsemi štirimi z zavezujočim rezultatom. Da so v celoti seznanjeni z njegovo vsebino, je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, še slabih 32 odstotkov pa, da bolj da kot ne. Nadpovprečno so o tem, da dobro poznajo vsebino, prepričani podporniki Resnice (72 odstotkov) in SDS (61 odstotkov), petina sodelujočih pa je priznala, da se niso prav pretirano zanimali za to dogajanje.
Precej bolj so anketirani poučeni o vprašanjih posvetovalnih referendumov. Kar 60 odstotkov jih pravi, da so v celoti seznanjeni z referendumom o ukinitvi RTV-prispevka, še 28 odstotkov pa, da bolj da kot ne. Okoli 54 odstotkov jih tako trdi o referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela, pol odstotne točke manj pa o referendumu o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Med tistimi, ki verjamejo, da podrobno vedo, kaj se jih sprašuje, tudi pri teh treh vprašanjih prednjačijo podporniki Resnice in SDS.
Izsledki ankete ob tem kažejo tudi, da so organizatorji referendumskih kampanj pri prepričevanju državljanov le delno uspešni, saj je več kot 37 odstotkov vprašanih potrdilo, da so imeli v celoti izdelana mnenja o referendumu že pred začetkom kampanje, vsaj delno pa še 35 odstotkov. Le četrtina vprašanih je dovzetna na argumente ene ali druge strani. Med skupinami volivcev, ki so že imele izoblikovano mnenje pred začetkom kampanje, izstopajo podporniki SDS (55 odstotkov), anketiranci z izobrazbo (54 odstotkov), stari 65 let in več (51 odstotkov), tisti, ki se volitev in referendumov redno udeležujejo (47 odstotkov), in moški (42 odstotkov).
Manj kot 15 odstotkov jih verjame, da bo njihova referendumska volja (u)slišana
Sodelujoče so tudi vprašali, ali menijo, da bo politika upoštevala njihovo odločitev na referendumih. Manj kot 15 odstotkov jih v to verjame, le odstotno točko manj pa je tistih, ki so prepričani o nasprotnem. Odgovori so precej povezani s strankarskimi preferencami, saj jih med volivci SDS 71 odstotkov verjame v uresničitev volje ljudstva, osem odstotkov pa ne. Na drugi strani je skeptičnih 64 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda, le 15 odstotkov pa jih upa v uresničitev volje ljudstva. Na vprašanje, ali se strinjajo s tezo, da bo šlo pri tokratnih referendumih dejansko za glasovanje za ali proti vladi, je pritrdilo kar dve tretjini vprašanih, le dobra petina pa ne. Popolno strinjanje je izrazilo skoraj 27 odstotkov anketiranih, vsaj delno pa 40 odstotkov. V nasprotju z drugimi vprašanji se pri tem niso pokazale velike razlike med volivci različnih strank.
Mediana je anketo izvedla med 5. in 8. oktobrom na vzorcu 736 ljudi.
