Do ameriškega ukrepa prihaja le nekaj ur po podelitvi Nobelove nagrade za mir nekdanji sodnici ICC Navi Pillay. Rubio je sporočil, da bodo ZDA prepovedale transakcije s sodiščem s sedežem v Haagu, s čimer želijo omejiti njegova sredstva in sposobnost delovanja, obenem pa izrazil upanje, da bo možno sprejeti kompromis. Ameriško ministrstvo za finance je hkrati izdalo več splošnih dovoljenj, ki omogočajo določene transakcije s sodiščem. Eno od njih velja 180 dni in omogoča nekatere dejavnosti, potrebne za nadaljevanje dela sodišča. Druga dovoljenja zajemajo informacijsko tehnologijo, vključno s storitvami v oblaku in programsko opremo, pokojninski načrt zaposlenih ter dejavnosti, povezane z osebami v priporu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Šestmesečno dovoljenje naj bi državam članicam ICC omogočilo čas za pogajanja in iskanje pravnih ter diplomatskih rešitev, ki bi upoštevale ameriške pomisleke. Washington je napovedal, da lahko dovoljenje prilagodi glede na uspešnost teh prizadevanj.
Predsednica ICC: "Usoda sodišča je sedaj tudi v rokah držav, ki so ga ustanovile
"Gre za napad na vladavino prava in same temelje mednarodnega pravnega reda, ki spodkopava preprosto načelo, da nihče ni nad zakonom," je v odzivu na sankcije zapisala predsednica ICC Tomoko Akane. Po njenih besedah gre za poskus ustrahovanja zaposlenih in oviranja delovanja institucije. "Sodišče bo še naprej v celoti izpolnjevalo svoje naloge, neodvisno in nepristransko ter izključno na podlagi prava in dokazov, v korist neštetih žrtev hudih kaznivih dejanj," navaja izjava, ki 125 članic ICC, med katerimi je tudi Slovenija, poziva, naj se sodišču postavijo v bran. "Usoda ICC je sedaj tudi v rokah držav, ki so ga ustanovile," je poudarila predsednica. Sankcije je označila za trenutek, ki mu bo sodila zgodovina, in navedla, da se bodo prihodnje generacije, predvsem pa žrtve množičnih grozodejstev, spraševale, kako so se odzvali, ko je bila ustanova, ki je bila ustanovljena za njihovo zaščito, napadena.
Costa: Mednarodno pravo je treba braniti. Brez odgovornosti ni trajnega miru
Evropska komisija je napovedane sankcije ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) označila za obžalovanja vredne. Bruselj je pripravljen sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo sodišče lahko opravljalo svoje delo. "Še naprej smo zavezani sodelovanju z vsemi 125 državami, ki so pogodbenice Rimskega statuta, za ohranjanje in spoštovanje neodvisnosti sodišča, da bo lahko nadaljevalo svojo ključno misijo," piše v sporočilu Evropske komisije. Ker je do začetka veljavnosti ukrepov še šest mesecev, je še vedno prostor za dialog, menijo v Bruslju. Ob tem poudarjajo, da je EU pripravljena sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo sodišče lahko opravljalo svoje delo tako pri preiskovanju kot tudi pri pregonu vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu ter za zaščito interesov podjetij iz EU na enotnem trgu.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v odzivu na družbenem omrežju X zapisal, da "EU globoko obžaluje odločitev Združenih držav, da uvedejo institucionalne sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču". Napovedal je, da bodo skrbno preučili razmere in sprejeli ustrezne ukrepe za zaščito ICC. "EU bo še naprej podpirala ICC in sistem Rimskega statuta s političnimi, diplomatskimi, finančnimi in praktičnimi sredstvi," je zagotovil. In še: "Mednarodno pravo je treba braniti. Brez odgovornosti ni trajnega miru."
Vlada Donalda Trumpa nasprotuje pristojnosti sodišča za pregon ameriških državljanov, vojakov in političnih voditeljev, prav tako izraelskih državljanov. ZDA niso pogodbenica Rimskega statuta, na katerem temelji delovanje sodišča, Rubio pa je poudaril, da Američani niso pod jurisdikcijo ICC. ZDA so sankcije proti sodišču uvedle na podlagi Trumpovega izvršnega ukaza, s katerim so že uvedle sankcije proti posameznim sodnikom, med drugim tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler.
Po navedbah ameriškega State Departmenta so doslej na podlagi tega ukaza uvedli sankcije proti 17 posameznikom s sodišča. ICC je bil ustanovljen na podlagi Rimskega statuta, ki je začel veljati leta 2002. Obravnava genocid, zločine proti človečnosti, vojne zločine in zločin agresije, če teh zločinov ne obravnavajo v državah.
Netanjahu zadovoljen
"ICC ni sodišče. Je politični organ, ki predstavlja smrtonosno grožnjo za demokracije po vsem svetu, ki spoštujejo zakone, ter za samo idejo nacionalne suverenosti," k ameriškim grožnjam priliva urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je novembra 2024 izdalo nalog za aretacijo Netanjahuja zaradi obtožb vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, povezanih z izraelsko vojaško operacijo v Gazi. Izrael pristojnosti sodišča ne priznava, kakor tudi ne ZDA. V obeh državah je izdaja naloga za aretacijo izraelskega premierja sprožila ogorčenje.
