Čutite napihnjenost ali težo v želodcu, ko pojeste sadje? Če pritrdite in sadje običajno jeste takoj po kosilu ali večerji, ste morda našli vzrok za svoje težave. Kljub temu to ne pomeni, da se morate sadju popolnoma odpovedati. Obstajajo boljši in slabši trenutki za uživanje sadja, konec obroka pa pogosto ni najboljša izbira.
Strokovnjaki se strinjajo, da sadje prinaša številne koristi, uradna priporočila pa svetujejo uživanje petih porcij na dan. Sadje lahko uživate v različnih oblikah čez ves dan, a strokovnjaki svetujejo, da z njim počakate približno 40 minut po glavnem obroku.
Zakaj sadje po obroku povzroča težave?
Težava nastane, ker vaš želodec že prebavlja zaužito hrano. Sadje, ki ga telo sicer prebavi šele v črevesju, obtiči za to hrano. Med čakanjem začne fermentirati, kar hitro izzove napihnjenost in neprijetne pline. Vaš prebavni sistem seveda določa, kako se bo telo odzvalo. Nekateri ljudje brez težav jedo sadje takoj po obroku, zato strokovnjaki priporočajo, da vedno spremljate reakcije lastnega telesa.
Na prebavo sadja močno vpliva tudi sestava vašega prejšnjega obroka. Sadje vsebuje veliko ogljikovih hidratov, zato ga črevesje težje prebavi, če ste pred tem pojedli hrano z veliko sladkorji, kot so testenine, sendviči ali sladke pite. Če pa pojeste obrok z manj sladkorja, na primer piščanca z rižem ali solato, sadje verjetno ne bo povzročilo nobenih prebavnih motenj.
Kdaj je najboljši čas za sadje?
Če sadje pojeste približno dvajset minut pred kosilom, si s tem pomagate ustvariti občutek sitosti. Lakoto pred glavnim obrokom lahko na primer potešite s klementino ali kivijem. Telo sadje veliko lažje prebavi, če ga pojeste na začetku obroka, lahko pa ga dodate tudi v solato kot predjed.
Čas med obroki ostaja idealen za uživanje sadja. Brez skrbi ga lahko pojeste za zajtrk na prazen želodec ali pa si ga privoščite kot popoldansko malico, vsaj dve uri po kosilu.
