Sindikati javnega sektorja so vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, ki ga je državni zbor z glasovi SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice sprejel maja še pred uradno postavitvijo četrte vlade Janeza Janše. Sindikati so zbrali več kot 42 tisoč overjenih podpisov državljanov za razpis referenduma, ki bo pravno in politično zavezujoč. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj meni, da interventni zakon ni zakon za razvoj, kot ga je poimenovala koalicija, temveč za razkroj solidarnosti in socialne države, zaradi katerih se Slovenija še vedno uvršča med države z izjemno visoko kakovostjo življenja. Na referendumu pričakuje zmago na podlagi argumentov.
Koalicija pobudnikom referenduma vrača udarec z vložitvijo zahteve za razpis novih treh posvetovalnih referendumov, ki bodo očitno izvedeni na isti dan v prvi polovici decembra. Kot so sporočili predstavniki vladnih strank na novinarski konferenci, so v proceduro vložili pobudo za referendume o nižjem DDV na energijo in hrano, racionalizaciji javne uprave in prepovedi nošenja burk na javnih krajih. Po oceni opozicije gre tudi v tem primeru za ideološko motivirana vprašanja, s katerimi poskuša koalicija zamegliti pomembnost vprašanja pri zakonodajnem referendumu.
Čeprav je koalicija nižji DDV na hrano že vpisala v interventni zakon, namerava o tem razpisati še posvetovalni referendum. V SDS menijo, da bi moral biti referendum o birokratskem aparatu najpomembnejši, saj da gre po njihovi oceni za postopno zmanjševanje nepotrebnih birokratskih postopkov in racionalizacijo javnega sektorja. V NSi glede referenduma o prepovedi burk v javnem prostoru pravijo, da je treba sprejeti zakon, ki bo prepovedal zakrivanje obraza. "Če ne bomo postavili meja, se bomo kot narod zavestno postavili v podrejen položaj v primerjavi s priseljenci," meni poslanec Janez Žakelj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
