(KAM GREŠ, MARIBOR) Politik, menedžer in šerif. Vse v eni osebi. Ali ga imamo?

Pa smo tam. Pred dilemo, kako naprej. Kdo naj bo novi župan Maribora? Novi župan mesta, kjer je večina domačinov prepričanih, da ima mesto nesluten potencial na praktično vseh področjih, ampak vedno znova ugotavljamo, da tega ne znamo izkoristiti. Verjetno to razmišljanje ni nastalo brez podlage, marsikatera stvar od začetka samostojne Slovenije ni šla v smeri, kot bi si želeli. Kot rezultat tega je bilo zanimivo spoznanje pred slabimi desetimi leti na takratni slabi banki (DUTB). V tistem času je veljalo, ko DUTB objavi razpis za prodajo nepremičnin, se načeloma javijo potencialni kupci iz vse Slovenije – razen v Mariboru. V Mariboru so bili takrat nepremičnino pripravljeni kupiti samo Mariborčani. Simbolno se je ta trend začel spreminjati leta 2019, ko je podjetje iz Ljubljane realiziralo nakup Vinagove kleti, enega od simbolov mariborskega ponosa. To pa sovpada z začetkom sprememb v mestu, ki se je v zadnjih dveh županskih mandatih korenito spremenilo.

Da pa ne bo to izpadlo kot analiza preteklih mandatov, se bom obrnil v prihodnost. Menim, da mora biti župan velikega mesta sestavljen iz treh osebnosti, za katere bi bilo idealno, da so porazdeljene na tretjine: biti mora politik, menedžer in šerif. Prva lastnost je neizogibno potrebna tako na nivoju pogovorov z Vlado RS kot na lokalnem nivoju za delovanje mestnega sveta. Menedžerske lastnosti bi županu morale dati dve sposobnosti. Primarno mora postaviti vizijo razvoja mesta. Druga ključna stvar pa je, da zbere okoli sebe sodelavce, ki imajo med seboj visoko stopnjo zaupanja in so predvsem vrhunski strokovnjaki na svojem področju. Četudi je popularno in se lepo sliši kaj drugega, je verjetno najbolj pravilna usmeritev ravno ta: župan mora imeti lastno vizijo in najožjo ekipo, s katero vsebinsko prepriča volivce in med mandatom s podporo mestnega sveta to vizijo udejanja. Mimogrede bi rad opozoril, da je župan, ki se mu izteka mandat, svojo vizijo razvoja mesta prvič nakazal v Večeru štiri leta pred svojo prvo kandidaturo, v intervjuju 15. septembra 2014. Tudi tretja lastnost, biti "šerif", je neizogibna. Ne glede na vse pomisleke, ki jih imate morda ob tem, kar sem zapisal, sem prepričan, da če želi župan stvari spreminjati in razvijati, mora biti tudi šerif. Vsakršno razvrščanje in pripisovanje teh lastnosti bivšim in bodočim županom je izključno subjektivne narave – jaz čisto idealnega še nisem našel.

Vsebina županovanja bodočega župana je odvisna od tega, kdo nas bo s svojo vizijo prepričal. Vsak od nas ima svoje mnenje o tem, kako je v prihodnosti treba sočasno razvijati dele mesta, ki ne spadajo pod okrilje centra. Spalnim kapacitetam mora slediti tudi druga infrastruktura (na Studencih je treba to popravljati za nazaj, pri načrtovani gradnji na Pobrežju lahko to naredimo sočasno), pomembna vprašanja so, kako Tezno osvoboditi odlagališča smeti, ki tja več ne spada, kako in kje razvijati športno infrastrukturo, kako obnavljati šole, kako skrbeti za področje kulture, socialo, kako se soočiti z izzivi gospodarstva in posebno turizma v povezavi mesto-Pohorje, in še bi lahko našteval. Ob tem moram poudariti, da se s prenovo centra mesta zelo strinjam in je edino logično, da se mesto razvija iz centra navzven. Vzrok za deloma nesorazmeren razvoj v preteklih letih, ko se je center razvijal močneje kot nekateri drugi predeli, vidim izključno v pomanjkanju vizije in posledično neproduktivnih mandatih v preteklosti. Vedno pa bo obstajala razlika – ker je povsod po svetu tako – center mesta ima drugačno vlogo kot preostali predeli mesta. Podobno je seveda z glavnim mestom, glavno mesto države je samo eno in zaradi tega ima drugačen status kot vsa druga mesta.

Ampak tako kot je treba ob centru mesta razvijati tudi druge njegove dele, je treba tudi v državi skrbeti za razvoj drugih predelov, govorim o decentralizaciji. In tukaj pridem do ključnega poudarka in po mojem ene od strateških prioritet prihodnjih županov Maribora. Do letališča Maribor. Če državni vrh vsaj pol resno misli z decentralizacijo, je lahko selitev državnih institucij v Maribor, Novo mesto, Celje ... izredno koristna. Ampak po načelu "easy come, easy go" lahko vsaka takšna institucija s spremembo oblasti tudi odide. V svetu, v kakršnem živimo, bi bila najbolj učinkovit in trajen ukrep za decentralizacijo države oživitev mariborskega letališča in njegova vzpostavitev na način, da bi imeli vsakodnevno povezavo z vsaj enim evropskim vozliščem. Univerza v Mariboru za močnejšo vpetost v globalne tokove potrebuje funkcionalno letališče. Če želi Center Rotovž presegati okvire Maribora, za kar ima verjetno velik potencial, potrebuje funkcionalno letališče. Celotno gospodarstvo potrebuje letališče. Ali lahko gosta, ki pride v Maribor z avtomobilom, zadržimo za več kot dva dni? Težko. Če pa ga pripeljemo z letalom, bo v osnovi planiral več dni in bo Maribor lahko izkoristil kot izhodiščno destinacijo za kulinarično, termalno, rekreativno raziskovanje severovzhodne Slovenije. Vem, da je bilo na to temo veliko napisanega in povedanega. Ampak verjetno ne znamo izračunati, kaj vse izgubljamo, ko letališče ne deluje. Mesto in država. To ni konkurenca letališču v bližini Kranja (Malo šale!), ampak izključno nadgradnja in ključna strateška odločitev države in celotne severovzhodne Slovenije. Župan Maribora, si predstavljam, mora biti gonilna sila tega projekta. Ob tem bi poudaril, da v štartu ne sme biti vprašanje, koliko bo stalo. Država in lokalna skupnost se morata o cilju poenotiti in ga doseči. In pika!

Želim poudariti, da je uporaba moškega spola v besedi župan ničesar ne prejudicira. Mišljeno je popolnoma enakovredno – župan ali županja. In čisto za konec ne bi želel, da ostane v zraku. Upam in verjamem, da smo plebiscitarno enotni, da je izgradnja podzemne garažne hiše na zahodnem delu Maribora (vzhodni del Ljudskega vrta) nujno potrebna. Če pa nam uspe za avtomobile in promet zapreti še enega najlepših trgov v tem delu Evrope, Slomškov trg, bomo imeli v Mariboru sanjsko lokacijo za božični sejem.

Pa obilo sreče vsem nam pri odločitvi o idealnem županu/županji.