Darja Kocbek
Fiskalni svet ocenjuje, da predlog rebalansa proračuna za leto 2026 povečuje odstopanje od srednjeročnega načrta in ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja. Rast neto izdatkov, ki je ključno merilo za oceno spoštovanja fiskalnih pravil, naj bi letos znašala okoli osem odstotkov, dovoljena pa je 4,4-odstotna rast, v oceni predloga rebalansa navaja fiskalni svet. Vlada v predlogu rebalansa zvišuje tako prihodke kot odhodke.
V rebalansu prihodki višji za 750, odhodki pa za 800 milijonov
Brez upoštevanja sredstev za zaključek izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (NOO) so v rebalansu prihodki za okoli 750 milijonov evrov višji kot v veljavnem proračunu, ki je bil sprejet jeseni lani. Odhodki pa so višji za okoli 800 milijonov evrov.
Skoraj polovica povečanja odhodkov je posledica višjih stroškov dela oziroma dviga plač v javnem sektorju. Realizacija v osmih mesecih letos namreč nakazuje višje obveznosti, kot je bilo predvideno jeseni lani. Deloma je povišanje tudi posledica uvedbe zimskega regresa, ki v lani sprejetem proračunu ni bil predviden. Približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo še višje projekcije sredstev za nakup vojaške opreme, navaja fiskalni svet.
Rebalans predvideva rast prihodkov za okoli 750 milijonov evrov
Dvig odhodkov je načrtovan za okoli 800 milijonov evrov
Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 2,2 milijarde evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov več kot lani
Primanjkljaj celotnega sektorja država naj bi kljub razmeroma ugodnim gospodarskim razmeram znašal okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Skupno odstopanje od načrtovane poti na podlagi fiskalnih pravil do vključno leta 2026 naj bi doseglo 1,2 odstotka BDP, dovoljena meja pa je 0,6 odstotka BDP. To velja tudi ob upoštevanju izjeme za povečane obrambne izdatke. Javne finance se tako z rebalansom dodatno oddaljujejo od zagotavljanja vzdržnega položaja, opozarja fiskalni svet.
Vlada bi po njegovi oceni morala v proračunskih dokumentih za naslednji dve leti prikazati in nato tudi izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ. Nadaljnje oddaljevanje od poti javnih financ iz srednjeročnega načrta ni sprejemljivo in bo v prihodnje zahtevalo dodatne napore za vzpostavitev vzdržnega stanja javnih financ. "Vlada bi morala zato sprejeti ukrepe, ki bi takšne trende zaustavili. To še zlasti velja ob mnogih tveganjih iz mednarodnega okolja in tudi ob tveganjih, ki izhajajo iz morebitne uveljavitve intervencijskega zakona za razvoj Slovenije, na katere opozarja tudi Evropska komisija," je spomnil fiskalni svet.
Križanič ob rebalansu: Fiskalna politika spodbujala rast
Ob rebalansu državnega proračuna moramo upoštevati, da je bila fiskalna politika od pandemije glavni spodbujevalec slovenske gospodarske rasti in da se je delež javnega dolga v BDP kot pokazatelj stabilnosti ali nestabilnosti takšnega spodbujanja gospodarske rasti najprej povečal, nato pa upadel in v letu 2025 znašal toliko kot leta 2019 (66 odstotkov). Pri tem se v zadnjih letih nadpovprečno krepi dodana vrednost v gradbeništvu (povezano z izboljšanjem infrastrukture), pa tudi v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v finančnem sektorju ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (povezano z angažmajem znanja oziroma človeškega kapitala), je za Večer rebalans komentiral nekdanji minister za finance dr. France Križanič. Slovenska industrijska produkcija od leta 2022 upada. Ob sedanji gospodarski rasti se struktura našega gospodarstva spreminja v skladu s pričakovano za postindustrijsko fazo razvoja, razlaga Križanič.
Evropska komisija po njegovih besedah hkrati opozarja, da bi lahko odsotnost pravočasnih, zadostnih in verodostojno predstavljenih ukrepov, s katerimi bi realizacijo omenjenih tveganj ustrezno naslovili, vodila v postopek presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. To bi lahko ob trenutnih pretresih na dolžniških trgih otežilo zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja države in zasebnega sektorja.
Upoštevati povečanje izdatkov za obrambo
"Zato bi morala vlada v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028 prikazati, kako oziroma s katerimi ukrepi bo trajno konsolidirala javne finance. Pri načrtovanju prilagoditve bo treba upoštevati tudi trajne učinke povečanih obrambnih izdatkov po izteku nacionalne odstopne klavzule. Povečanje izdatkov za obrambo nima posledic za oceno skladnosti s fiskalnimi pravili le še do leta 2028, a se v vmesnem času že odraža v večanju javnega dolga," opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Vlada je predlog rebalansa sprejela 10. septembra, državni zbor ga bo predvidoma potrjeval na izredni seji v četrtek. V predlaganem rebalansu so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, s čimer bi bil za okoli pol milijarde evrov oziroma 0,5 odstotne točke BDP višji kot lani.
