Vida Božičko Štajnberger
Jesen v Halozah se letos vrača že petič. Od 17. oktobra do 14. novembra bodo Haloze pet zaporednih sobot povezovale v skupno jesensko turistično zgodbo, ki je iz prvotnega Martinovanja v Halozah prerasla v širši projekt povezovanja ponudnikov in predstavljanja Haloz kot turistične destinacije.
Ideja o skupnem jesenskem projektu je v Turističnem društvu Ptujska Gora nastajala več let, prvič pa je zaživela leta 2022 pod imenom Martinovanje v Halozah. Takrat se je povezalo enajst ponudnikov od Zavrča do Majšperka, obiskovalcem pa so poleg odprtih vrat ponudnikov ponudili tudi organiziran avtobusni prevoz. Leto kasneje je projekt dobil ime Jesen v Halozah in se razširil na več jesenskih sobot ter na ponudnike iz vseh haloških občin. Leta 2024 so avtobusi v šestih sobotah prepeljali 760 obiskovalcev, organizatorji pa ocenjujejo, da je Haloze samostojno obiskalo še vsaj enkrat toliko ljudi.
"Haloze so odkriti biser. S projektom Jesen v Halozah smo k temu tudi pripomogli," pravi vodja projekta Jesen v Halozah Miran Senčar. Kot dodaja, se je projekt sproti prilagajal odzivom obiskovalcev in ponudnikov. Prav ti odzivi so pokazali tudi eno od njegovih težav – zanimanje je večje od zmogljivosti posameznih ponudnikov. "Imeli smo pripombe, da so obiskovalci odhajali lačni. Ker vinarski ponudniki ne morejo povečati kuhinjskih kapacitet v zelo kratkem času, smo letos pristopili k rešitvi in angažirali okoliške gostilne," pojasnjuje Senčar. Obiskovalci bodo tako lahko obiskali vinogradniškega ponudnika, nato pa se odpravili na kosilo ali malico v bližnjo gostilno.
"To, da ljudje pridejo k nam in želijo tudi v vinsko klet, traja"
Letos več ponudbe in drugačna organizacija
Prav vključevanje gostiln in drugih gostinskih ponudnikov je ena od novosti letošnje izvedbe. Organizatorji želijo s tem ponudbo razbremeniti in obiskovalce bolje razporediti po Halozah. Pridružujejo se tudi novi ponudniki, med njimi Ptujska klet, ki bo pri enem od svojih kooperantov uredila svojo točko. Ponudnikom ni treba sodelovati vse sobote. Posamezni se lahko vključijo samo na en izbrani termin, s čimer želijo v projekt vključiti tudi manjše ponudnike, društva in dogodke.
Spremenjen bo tudi način sestavljanja avtobusnih poti. Haloze ne bodo več razdeljene na vzhodni in zahodni del, temveč bodo ponudniki kombinirani glede na to, kdo je posamezno soboto na voljo. "Mogoče bo zaradi tega vožnja malo daljša, bo pa doživetje zato kakovostnejše," pravi Senčar. Organizirani avtobusni prevozi iz Ptuja tako ostajajo pomemben del projekta. Na vsakem avtobusu bodo turistični vodiči, sodelujoči ponudniki pa bodo označeni z logotipom Jesen v Halozah. Ob tem pa obisk ni več namenjen zgolj organiziranim obiskovalcem. Ponudba je zasnovana tudi za pare, družine, manjše skupine, kolesarje in druge individualne obiskovalce, ki si želijo pot po Halozah sestaviti sami. "Imamo ogromno odličnih vinarjev in prav nič ne zaostajamo za najboljšimi francoskimi, italijanskimi ali španskimi vini. Morda smo še premalo znani, a tudi to se spreminja," še meni Senčar.
Da takšni dogodki pomagajo pri prepoznavnosti ponudnikov, meni tudi Franci Plajnšek, vinogradnik iz Kočic v Žetalah. "Imamo odlično vino. Takšni dogodki so zelo dobra priložnost za nas in dobra promocija. Ni pa to iz danes na jutri. To, da ljudje pridejo k nam in želijo iti tudi v vinsko klet, traja," pravi.
Turizem v Halozah ne pozna občinskih meja
Jesen v Halozah pa je le eden od projektov, s katerimi želijo v Halozah razvijati turizem. Župani šestih haloških občin pri tem poudarjajo predvsem pomen povezovanja. Županja Cirkulan Antonija Žumbar meni, da razvoja brez povezovanja, še posebej na področju turizma, ni. "Turizem je delo z ljudmi in turizem je uspešen le na področju povezovanja. Haloze so biser in so izjemno lepe in nobenega obiskovalca ne zanima, ali gre za občino Cirkulane, Zavrč ali Podlehnik. Pomembno je, da so v Halozah, zato je povezovanje res nujno. Turizem ne pozna meja," pravi. Cilj po njenem mnenju v prihodnje ne sme biti zgolj jesenski obisk, temveč celoletni turizem. "To je le eden od projektov. Velik izziv je zagotoviti turizem v zimskih mesecih. Tu bi še morali najti tržno nišo, ki bi privabljala v naše kraje."
Pri infrastrukturi Žumbarjeva kot pomembno pomanjkljivost izpostavlja predvsem kolesarske poti. Haloze imajo po njenem mnenju že dovolj asfaltnih cest, primanjkuje pa označenih kolesarskih poti in tras. Pri njihovem umeščanju se občine srečujejo tudi s prostorskimi in finančnimi omejitvami.
Župan Žetal Matjaž Kopše v prihodnosti vidi predvsem priložnost za butični turizem: "Nikakor prihodnosti ne vidim v masovnem turizmu, za nas je prihodnost butični turizem." S tem se strinjajo tudi drugi in poudarjajo, da je največ dela treba narediti še na ponudbi hrane. "Največji potencial je še pri kulinariki, drugje pa se je precej razvilo," dodaja župan Podlehnika Sebastian Toplak.
Prihodnost tovrstnih projektov je pod vprašajem
Prihodnost takšnih projektov je povezana tudi z evropskim financiranjem. Direktor LAS Haloze Jernej Golc opozarja, da je posebnost pristopa LEADER prav v tem, da se razvojne ideje oblikujejo lokalno in prihajajo od spodaj navzgor. V Sloveniji deluje 37 lokalnih akcijskih skupin, na evropski ravni pa okoli 3000. "To je edini ukrep, kjer deležniki sami predlagajo, za katere aktivnosti bodo porabili denar in to je glavna prednost," poudarja Golc.
Ob tem je prihodnost programa po letu 2027 negotova. Na evropski ravni je sicer predvideno nadaljevanje pristopa LEADER, vendar brez vnaprej zagotovljenega posebnega sklada. Odločitev o izvajanju in financiranju je tako prepuščena državam članicam. Prav zato je Društvo za razvoj slovenskega podeželja objavilo peticijo za ohranitev samostojnega in močnega slovenskega podeželja ter nadaljevanje pristopa LEADER. Cilj je zbrati 10.000 podpisov.
V LAS Haloze opozarjajo, da takšni projekti niso pomembni le zaradi posameznih dogodkov, temveč zaradi dolgoročnega povezovanja občin, društev, gospodarstva, javnih zavodov in drugih lokalnih deležnikov. Turizem je lahko za haloške kmetije in vinogradnike dodatni vir prihodka, hkrati pa odpira možnosti za nastanitve, gostinstvo, vodenje, prevoze, kolesarski turizem, doživetja in prodajo lokalnih izdelkov.
