Prostor za izmenjavo celotnega knjižnega sveta

Ta teden, od srede do nedelje, so na frankfurtskem sejmišču knjige. Predstavlja se več kot 4000 razstavljavcev iz več kot 130 držav, tudi iz Slovenije. Častna gostja letošnjega sejma, na katerem pričakujejo okoli 300.000 obiskovalcev - do petka iz založniškega sveta in novinarjev, čez vikend pa širše javnosti, je Češka. 78. Frankfurtski knjižni sejem še vedno velja za "največjega na svetu". V Latinski Ameriki, Indiji, na Kitajskem imajo sejme, kjer je vrvež morda večji, ker se na njih prodajajo knjige, v Frankfurtu pa se največ trguje s pravicami za knjige, ob trgovini pa ta sejem še vedno tudi zaznava in usmerja tokove v založništvu in opozarja na njegove probleme.

Na kakšni obali?!

Častna gostja je Češka, predstavlja se s sloganom Dežela na obali. Odličen slogan, seveda, ker se pač moraš vprašati, kakšni obali, kateri obali? No, navezuje se na (v promocijskih materialih piše, da "znameniti", a se zdi, da je tak vendarle bolj na Češkem) geografski spodrsljaj Williama Shakespeara, ki je svojo Zimsko pravljico med drugim umestil tudi v "obmorsko" kraljevino Bohemijo. Po drugi strani pa naj bi slogan izražal zlitost češke literature z "globalnim morjem zgodb". Na sejem prihaja okoli 75 čeških avtorjev oziroma avtoric, med pripravami nanj pa je bilo v nemščino prvič prevedeno več kot sto čeških knjižnih del, od klasičnih in sodobnih romanov do zbirk poezije.

Sto knjig - ne glede na velikost države in knjižnega trga

Če to primerjamo s slovenskim častnim gostovanjem pred tremi leti, vidimo, da se Slovenija ni odrezala nič slabše. Nasprotno. Očitno je, da je 100 prevedenih knjig stalna številka vsaj v promocijskih materialih sejma. Frankfurtski knjižni sejem je junija 2023 navajal, da je oziroma bo še izšlo "več kot 100" knjižnih prevodov iz slovenščine od sredine leta 2022. Ob zaključku sejma oktobra 2023 je bila uradna statistika: v letu slovenskega častnega gostovanja je na nemško govorečem knjižnem trgu izšlo 118 novih publikacij, od tega 76 prevodov, ki jih je podprla Javna agencija za knjigo (JAK). V številko 118 so vključene tudi knjige o Sloveniji, ne le prevodi slovenskih literarnih del. In tukaj je pač treba dopisati, da ima Češka deset milijonov prebivalcev in da tam izide letno okoli 14.000 knjig, v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev pa 4000 knjig.

Skromno, a - upajmo - učinkovito

Letošnja slovenska predstavitev na sejmu je relativno skromna, a - upajmo - učinkovita. Na nacionalni stojnici, ki jo je pripravila Javna agencija za knjigo, so na ogled aktualna slovenska knjižna produkcija ter najnovejši prevodi slovenskih avtorjev in avtoric v tuje jezike, prisotni pa so predstavniki založb Goga, Miš, Malinc, Pivec in Sodobnost. Po letih, ko so imele primat pri prodaji pravic za slovenske avtorje večje založbe (Mladinska knjiga in Beletrina), je zdaj obveljalo, da jih najuspešneje trži Goga. Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo pa ima na sejmu svojo lastno stojnico, v bližini slovenske. Obe založbi se predstavljata s katalogoma leposlovja za otroke in odrasle, v živo pa bodo svoja dela na sejmu predstavile ilustratorka in avtorica Maja P. Kastelic (nagrajeno avtorsko slikanico Povabilo in slikanico Na hribu je praprot, ki jo je ustvarila s pesnikom Žigo Koscem), pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti (novi roman Kako umirajo ladje) in znanstvenica Saša Novak z zbirko kratkih zgodb Kje so moji ključi, v kateri odpira prostor za osebne izkušnje ljudi z demenco in njihovih bližnjih.

Javna agencija za knjigo na sejmu soorganizira tudi tri dogodke: včeraj se je na festivalu Open Books, ki spremlja knjižni sejem z dogodki po vsem mestu, predstavil Aleš Šteger. Z nemškim urednikom in založnikom Thorstenom Ahrendom je pregovoril o svojem zadnjem romanu Ogenj, ki je v nemškem prevodu Matthiasa Göritza nedavno izšel pri založbi Wallstein. Danes bo na nacionalni stojnici osrednje gostje Češke pogovor Tihe slikanice – glasne zgodbe, na katerem bo sodelovala večkrat nagrajena slovenska ilustratorka Marta Bartolj, v soboto pa bo na češkem razstavišču še pogovor o spodbujanju bralne kulture z naslovom Branje kot nacionalni šport, na katerem bo sodeloval tudi profesor in raziskovalec bralne kulture Miha Kovač.

Povezave med ljudmi, knjigami in idejami

Slovenska stojnica je letos v novem prostoru, v Hali 3.1., in sploh je sejem po dolgih letih nekoliko premešal lokacije, vse za lažjo dostopnost, so pojasnili. Bistvena sprememba pa se bo zgodila na vrhu. Z letošnjim sejmom se po 21 letih poslavlja direktor Jürgen Boos, ki ga bo nasledil Joachim Kaufmann, dolgoletni direktor založbe Carlsen. Boosovo sporočilo ob koncu je na videz preprosto: sejem združuje ljudi, ki pišejo, prevajajo, izdajajo, prodajajo in berejo knjige. Na sejmu se založbe srečujejo z agencijami in knjigarnami, avtorji s svojimi bralci, literarni glasovi pa dosežejo nove jezike in trge. "Tako nastajajo povezave med ljudmi, knjigami in idejami." A točno zaradi tega "preprostega" razumevanja poslanstva ostaja Frankfurtski knjižni sejem vsa leta zanimiv tudi za tiste, ki na njem ne trgujejo. Kaufmann pravi, da mora sejem ostati osrednje mesto tako za trgovanje s pravicami kot tudi za osebno izmenjavo celotnega knjižnega sveta in se nenehno prilagajati potrebam trga. Boos pa je o njem rekel: "Kot le malo drugih vodilnih osebnosti v našem knjižnem svetu zna pridobiti ljudi za svoje ideje in prepričanja."

Tudi Nemci več ne berejo knjig

Četudi ima Nemčija še druge velike knjižne sejme, predvsem spomladanskega v Leipzigu, je Frankfurtski knjižni sejem tudi njihov nacionalni sejem. A nemška založniška panoga trenutno ni prav evforična. Kulturni boni za mlade, pri katerih je bila Nemčija med pionirkami, se v založništvu ne poznajo. Mladi v Nemčiji berejo vse manj. Upada tudi število novih knjižnih naslovov in knjižnih prevodov, posledično pa seveda prodaja kot prihodki. V letu 2025 so prihodki nemških založnikov znašali 9,62 milijarde evrov, kar je 2,7 odstotne točke manj kot leto prej. Podatki za prvih osem letošnjih mesecev kažejo znižanje za tri odstotne točke v primerjavi z minulim letom.

Nagradi za Shido Bazyar in Philippa Sandsa

Pred začetkom sejma so podelili nagrado za najboljši nemški roman leta. Prejela jo je Shida Bazyar za roman Die Lücken (Vrzeli). Leta 1988 v Nemčiji rojena pisateljica je napisala roman z neobičajno - mrtvo - prvoosebno pripovedovalko. Umrla je v prometni nesreči, smrt pa ji je podarila vedenje o njenem kraju v času nacizma. Roman pripoveduje o judovskih družinah, o nemških družinah, ki so imele korist od nacizma, pa tudi o Kurdih in Irancih, ki danes v Nemčiji iščejo zaščito in zatočišče. 

Ob zaključku festivala, v nedeljo, pa bodo tradicionalno podelili nagrado za mir nemških založnikov in knjigotržcev, ki jo letos prejme francosko-britanski pravnik in pisatelj Philippe Sands (1960), eden najvidnejših zagovornikov mednarodnega prava in človekovih pravic. V slovenščini je prav letos pri Beletrini v prevodu Marka Košana izšla njegova knjiga Vrnitev v Lemberg - o izvoru pojmov "genocid" in "hudodelstva zoper človečnost".