Elizabeta Planinšič
Noben otrok, ki ima pametni telefon, ni imun za nevarnosti spletnega sveta. Organizirane kriminalne združbe novačijo vse mlajše otroke, jih čustveno zlorabljajo, izsiljujejo in spodbujajo k nasilju. "Z nevarnostmi se večinoma ukvarjamo šele, ko težave nastanejo, pri preprečevanju njihovega nastanka pa smo 20 let prepozni," je opozoril Robert Tekavec iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. O pasteh digitalnega sveta so strokovnjaki govorili na že 23. posvetu Mladi in kriminal, ki ga je Policijska uprava Maribor organizirala v Narodnem domu Maribor. Tokrat je potekal pod naslovom Mladi v digitalni dobi – ali je nekemična odvisnost že prerasla kemično?
Virtualne organizirane kriminalne združbe niso nov pojav, njihova nevarnost pa je predvsem v načinu novačenja. Mlade pogosto nagovarjajo njihovi vrstniki, zato težje prepoznajo, da so postali tarča manipulacije. Ta se lahko začne s pridobivanjem zaupanja in čustveno zlorabo, nadaljuje pa z izsiljevanjem, tudi z intimnimi fotografijami. Žrtve lahko prisilijo v nasilna dejanja, pri čemer so mladoletni storilci pogosto tudi sami žrtve. Po Tekavčevih besedah so lahko stari komaj 13 let. Ekstremistične združbe, ki jih ponekod po svetu označujejo tudi za teroristične, otroke izkoriščajo za povzročanje nasilja in ustvarjanje nereda v družbi. Zaradi nenehne izpostavljenosti nasilju lahko mladi postanejo manj občutljivi nanj in ga začnejo izvajati tudi nad drugimi.
Stike z neznanci navezujejo tudi pri spletnih igrah, kot so Roblox, Minecraft in Fortnite. Tam lahko postanejo tarče posameznikov, ki jih nagovarjajo k srečanjem v živo. Občutek anonimnosti na spletu je po Tekavčevih besedah varljiv, hkrati pa uporabnike spodbuja k ravnanjem, za katera se v resničnem življenju morda ne bi odločili.
Starši ne poznajo spletnega sveta otrok
Kako slabo so odrasli seznanjeni z digitalnim življenjem svojih otrok, razkrivajo prve ugotovitve raziskave, ki jo je predstavila dr. Barbara Neža Brečko s Fakultete za družbene vede UL. Raziskavo o tvegani rabi digitalnih tehnologij so med osnovnošolci izvedli ob koncu minulega šolskega leta. V njej je sodelovalo približno 2500 učencev od sedmega do devetega razreda, vključeni pa so bili tudi starši in 252 zaposlenih v šolstvu. Trenutno raziskavo izvajajo še med srednješolci.
Približno 30 odstotkov vprašanih na družbenih omrežjih preživi več kot tri ure dnevno, pri čemer med dekleti in fanti ni bistvenih razlik. Več kot polovica jih tam naleti na neprimerne vsebine, žaljenje ali nasilje. Zgovorno je tudi razhajanje med odgovori otrok in njihovih staršev o spletnih stavah. Da so jih že kdaj igrali, je odgovorilo 17 odstotkov osnovnošolcev, medtem ko je le odstotek staršev menil, da je njihov otrok že sodeloval pri spletnem stavljenju.
"Starši pravzaprav zelo malo vedo, kaj se z njihovimi otroki dogaja, kaj spremljajo na telefonih in kaj doživljajo," ugotavlja Brečko. Težave pri prepoznavanju problematične in tvegane uporabe tehnologije imajo tudi šolski delavci. Čeprav sodelujejo s policijo in nevladnimi organizacijami, ocenjujejo, da so preventivne dejavnosti najučinkovitejše, kadar so namenjene izobraževanju učiteljev, manj pa, kadar jih pripravljajo za starše ali učence. Končno poročilo raziskave še pripravljajo.
Podobno ugotavlja Simona Lilek, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor. Digitalna tehnologija lahko mladim veliko ponudi, če jo uporabljajo premišljeno, toda tako otrokom kot odraslim pogosto primanjkuje znanja o tveganjih. "Noben starš svojemu desetletnemu otroku ne bi dal ključev avtomobila in mu rekel, naj se odpelje," je ponazorila. Pri uporabi tehnologije pa se pogosto dogaja prav to – otrokom omogočimo dostop do spleta, ne da bi jih prej poučili o nevarnostih ali se z njimi seznanili sami. Spomnila je tudi na nekdanjo nemško televizijsko kampanjo, ki je opozarjala, da neznanca v resničnem življenju nikoli ne bi spustili v otroško sobo, z nenadzorovanim dostopom do interneta pa mu to omogočimo.
Pomoč iščejo že starši dvoletnikov
Kako hitra je rast nekemične zasvojenosti, kažejo izkušnje Mihe Kramlija, vodje Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Ko je začel delati v centru, je bilo med obravnavanimi približno 80 odstotkov zasvojenih z drogami. Danes je razmerje precej drugačno: 60 odstotkov jih obravnavajo zaradi nekemičnih zasvojenosti, 40 odstotkov pa zaradi kemičnih.
Ob tem ne gre spregledati nevarnosti novih sintetičnih drog, pri katerih lahko že majhna razlika v odmerku odloča o življenju in smrti. Slovenija je po Kramlijevih besedah po številu mladih s težavami primerljiva z drugimi evropskimi državami, zaostaja pa pri organiziranosti pomoči, dostopnosti in trajanju obravnave.
V njihov center po nasvete prihajajo celo starši dve- in triletnih otrok, najstarejša pacientka pa je bila stara 84 let. Kramli opozarja, da elektronske igrače otrokom polagamo že v zibelko, ne da bi se dovolj zavedali posledic. Po njegovih besedah tehnologija, kadar jo uporabljamo kot pripomoček pri delu, sama po sebi ne povzroča zasvojenosti, težave pa lahko nastanejo, ko postane predvsem vir zabave. Opozarja, da s prezgodnjo in pretirano uporabo digitalnih naprav posegamo v razvoj otroških možganov, kar po njegovih besedah lahko vpliva tudi na kasnejši začetek hoje in govora. Prepričan je, da otrokom z nenehnim ponujanjem računalniških iger omejujemo možnosti, da bi razvili lastno predstavo o življenju. Gre za civilizacijski problem, zato bi morali veliko več pozornosti nameniti zaščiti razvoja otroških možganov.
Rešitev vidi tudi v oblikovanju osebne in družinske kulture uporabe tehnologije. Prepričan je, da bi morali o tem starše ozaveščati že zelo zgodaj, denimo v materinskih šolah, kjer bi jih lahko seznanili z vplivom digitalnih naprav na razvoj otrok. To je po njegovem le eden od primerov preprostih preventivnih ukrepov, ki jih imamo na voljo, vendar jih ne uporabljamo dovolj.
Odgovornost staršev je bila tako ena od osrednjih niti posveta. Tekavec je opozoril, da sta svetova odraslih in otrok vse bolj ločena, mladi pa pogosto prepuščeni sami sebi. Brez kakovostnih medosebnih odnosov, pravočasnega prepoznavanja tveganj in razumnih omejitev uporabe tehnologije bodo odrasli težave še naprej odkrivali šele takrat, ko bodo te že nastale.
