"Predsednik najmočnejše države Trump o ponižanih in razžaljenih govori z odporom, ki ga pri vodilnih politikih verjetno še nismo videli. Averzijo do nemočnih in drugačnih vse bolj zaznavamo v političnih strankah, ki se sklicujejo na krščansko tradicijo. In tu stvari postanejo zanimive. Ena glavnih Kristusovih zapovedi namreč je: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.« Zapoved je po Freudu neznosna, ker najmočnejše čustvo – ljubezen (sicer rezervirano le za izbrane) – terja za tiste, ki jih po nobeni logiki ne moreš ljubiti. /.../
To z drugimi besedami pomeni tudi, da močne, samozavestne ljudi še tako grozeča podoba drugega ne more zlahka iztiriti, kaj šele prisiliti k agresiji. Največje izbruhe sovraštva danes tako na individualni kot na družbeni ravni najdemo pri šibkih, nesamozavestnih ljudeh ali skupinah. Med njimi ni malo vodilnih političnih figur: Trump, Putin, Netanjahu in vsi, ki bi bili radi njihovi podobniki (vključno z našimi desničarskimi pretendenti), s svojimi politikami izkazujejo predvsem lastno negotovost in šibkost. Brez pravih političnih idej se postavijo v bližino najbolj vulgarnega simbola moči danes: kapitala oziroma svojega najljubšega bogatega sponzorja, in hujskajo ali celo udarijo proti šibkejšim – nekateri od njih v upanju, da se bodo s političnim prilizovanjem enemu procentu tudi sami nalezli čednega premoženja in moči.
»Ljubi svojega bogataša« je torej zapoved, ki ji še posebej zvesto sledijo dozdevno krščanski voditelji naše sodobnosti (vključno z delom cerkvenih dostojanstvenikov). Ceno za njihovo negotovost in politično impotenco pa na žalost plačujemo vsi, ki se s svojimi krediti, preživetveno stisko in zahtevami po ohranitvi socialne države spreminjamo v neznosne bližnjike, ki jih je precej lažje ubiti kot ljubiti."
Vir: Delo
