(KOMENTAR) Večernica je zvezda, mar ne?

Tjaša Gajšek Tjaša Gajšek
21.09.2026 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nominiranke za 30. večernico
Sašo Bizjak

Jubilejno 30. večernico, nagrado za otroško in mladinsko literaturo, ki jo podeljuje naša hiša, bo prejela pisateljica Irena Androjna za mladinski fantastični roman Jona na križišču svetov. Pripoved o dvanajstletnem dečku Joni, ki nagovarja teme družinskega nasilja, travme in iskanja varnosti, je žirija prebrala kot "kakovosten prispevek k sodobni slovenski mladinski prozi, ki težke teme obravnava brez poenostavljanja in z zaupanjem v zrelega mladega bralca". To bo za Ireno Androjna prva večernica, žirija pa je v ožji izbor nominirank letos uvrstila še Anjo Štefan, Andrejo Borin, Neli K. Filipić in Natašo Konc Lorenzutti. 

Prvi razpis za nagrado večernica za najboljše slovensko mladinsko literarno delo v letu 1996 je bil v našem časopisu objavljen na strani Kultura in šolstvo 23. aprila 1997. "Za nagrado se lahko potegujejo vsa pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino, ki so v preteklem letu izšla (ali nosijo letnico izida 1996) v knjižni obliki, pri kateri od slovenskih in zamejskih založb ali v samozaložbi," piše v razpisu, ki ga hrani naš arhiv. Najava je nagrajencu, ki mu je bil naziv podeljen na srečanju mladinskih pisateljev Oko besede novembra v Murski Soboti, obljubljala nagrado v znesku 650.000 tolarjev. To je bil začetek prve tovrstne nagrade, ki je merila kvaliteto otroške in mladinske literature pri nas. O njej je moral v časopisju brati tudi Tone Pavček (ali verjetneje njegovi založniki), ki se je v zgodovino vpisal kot prvi nagrajenec. Prejel jo je za pesniško zbirko Majnice in fulaste pesmi. V njej je med drugim žirija večernice prebrala in kot vrhunsko presodila tudi njegovo skorajda ponarodelo pesem o svetu, soncu in odganjanju senc. 

V treh desetletjih so se menjale generacije otroških bralcev, ki so postali odrasli (bralci), urednikov, pisateljev in pisateljic, pa tudi ilustratorjev in ilustratork. Svet se je digitaliziral, umetna inteligenca je v kolofonu dobila navedbo kot (so)avtorica knjig, otroštvo se je preselilo na zaslone, prvošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol smo na prvi šolski dan začeli podeljevati Ustavo Republike Slovenije, bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je glede na rezultate mednarodne raziskave PISA 2025 najnižja doslej. Kaj torej lahko ali morajo ob takih ugotovitvah početi vse literarne nagrade, sploh tiste za otroke in mladino? Ostati stalnica literarnega koledarja in ohranjati merila kakovosti in jezika, ki se ne znižuje, kadar nagovarja mladega bralca. Večernica je ogledalo potrebe po zgodbah, ki mladega človeka jemljejo resno. 

Ko smo prejemnike 29 doslej podeljenih večernic ob letošnjem razpisu spraševali o njenem pomenu, je pisateljica Bina Štampe Žmavc dejala, da je mladinska in otroška književnost z večernico dobila pomen in veljavo, ki ji pripada, da pa naj bralcem prepustimo, da jim spregovorijo večernice same. "Ker zvezde žarijo kot okna v prostore vesolja ... In večernica je zvezda, mar ne?" Zvezda, ki sveti v vesolju jezika, domišljije in občutljivosti, ki se začne v otroštvu. A se, če to vesolje negujemo, zmore obdržati in prenesti tudi v odraslost.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta