(KOMENTAR) Desant na zdravo pamet: Kako je Janša preštel do 50 tisoč in Rončević nima strokovnih podlag za osemletko

Strategija je že znana: sladke obljube pred volitvami, potem pa … resničnost. Napovedi o poceni gorivu pristanejo pri rekordnih cenah za liter nafte in prav tako rekordnih maržah trgovcev, denar nevladnim  organizacijam pa izpulijo s pretvezo ustanavljanja sklada za zdravljenje redkih bolezni otrok, ker proti njim si pa ja nihče - za bolne otroke gre! - ne bo upal nič reči. Državni sovražnik številka ena, poleg migrantov in nevladnikov, kakopak, spet postane celoten javni sektor. Ne poslušamo prvič, da je ta preobsežen, da imajo zaposleni v njem previsoke plače in da za že dogovorjeno povišanje plač ni denarja. Prav tako ne poslušamo prvič napadov na učitelje, češ da nekaj že ne more biti v redu, če se je njihovo število tako povečalo, rezultati učencev na domačih in mednarodnih primerjavah znanja pa so slabši. Tudi učno obveznost so jim že želeli zvišati, ker je ta prenizka, in najbrž bomo kako podobno idejo slišali kmalu. Spomnimo se recimo še na zloglasni zakon o uravnoteževanju javnih financ, ki je imel podobne tarče, kot jih danes slika Janša. O tem, da smo, kjer smo, tudi ali predvsem zaradi omenjenega zakona, pa nič. Prav tako kot ni nič narobe s tem, da je frekvenca zaposlovanja v državni upravi najvišja ravno v času Janševih vlad.

Kako točno je predsednik vlade preštel do 50 tisoč, ni znano. Prav tako ne vemo, kako je izračunal, da se je število učiteljev povečalo za 42 odstotkov, in če tako kot šolski minister Rončević nima nobenih strokovnih podlag za to, da napoveduje osemletko ali ponavlja zimzeleno vižo o združevanju zavodov na področju izobraževanja. Zgolj odločitev je očitno dovolj, kaj bi s točnimi številkami, analizami in kar je še tega balasta. Kdo bi vedel, ali gre za premišljene besede ali pasje bombice, izrečene v trenutku navdiha. Vsekakor pa je jasno, da na vsakem koraku zasledujejo cilj zastraševanja, v tem primeru javnih uslužbencev, da sklonijo glave in brez ugovarjanja počnejo tisto, kar jim je naročeno, medtem ko bo vlada zahtevala izpolniti svoje interesne cilje. Strah pred izgubo službe je lahko velik, grožnje s tem, da bodo preverjali, kdo se podpisuje pod različne peticije, pa so že dejstvo. Prav tako ni naključje, da se napovedi, kaj čaka javne uslužbence in sindikate, odvijajo v predreferendumskem času vroče referendumske jeseni.

Beseda leta 2027 bo reforma pravosodja, je predsednik vlade kar na družbenih omrežjih za konec delovnega tedna napovedal še eno novo fronto. Da mu je bombardiranje ljudstva s temami, ki sprožajo debate tako v frizerskih in kozmetičnih salonih kot v gostilnah in te dni med trgatvami v vinogradih, v interesu, kaže tudi imenovanje poslanca Mijića za člana delegacije v Svetu Evrope. Brez njegovega blagoslova pri takih odločitvah gotovo ne gre. Kosti za glodanje ima torej raja več kot obilo. Le od česa želi pregovorno dober strateg preusmeriti pozornost? Kaj snuje v ozadju? Poleg tega, da gledamo desant na zdravo pamet, ki diši po drugi republiki, seveda.