Sanja Verovnik
Še pred nekaj meseci je 500 evrov najemnine zmogla plačati. Ne zlahka, a je šlo. Danes je teh istih 500 evrov zanjo strošek, zaradi katerega vsak mesec znova preračunava, kaj lahko odloži, čemu se lahko odpove in kaj preprosto mora plačati. Ko izgine redni dohodek, ostanejo pa najemnina, položnice in druge obveznosti, se lahko finančno ravnotežje poruši zelo hitro. Kaj lahko stori najemnik, ko za streho nad glavo nenadoma začne zmanjkovati denarja?
Takšen je tudi položaj ženske srednjih let, naše bralke A. V., ki tretje leto živi v manjšem dvosobnem stanovanju v okolici Maribora. Za najemnino lastniku vsak mesec odšteje 500 evrov, temu mora prišteti še stroške. Stanovanje ni veliko in tudi ne razkošno, toda je njen dom. Dokler je imela službo in si je del življenjskih izdatkov delila s partnerjem, se je še nekako izšlo. Nato se je v razmeroma kratkem času spremenilo skoraj vse.
"Kam naj grem?"
S partnerjem sta se razšla, nedavno je izgubila še službo. Ostala je sama z najemnino, položnicami in vsakodnevnimi življenjskimi stroški, ob tem pa mora poravnavati tudi nekaj finančnih obveznosti iz preteklosti. Priznava, da vseh odločitev v prejšnjih letih ni sprejela najbolje, toda dolgovi zaradi tega niso nič manj resnični. Plačati jih mora tudi zdaj, ko rednega dohodka nima več. Prihrankov, s katerimi bi lahko brezskrbno premostila več mesecev, nima, še pove. "Sprva je še šlo. Nekaj sem privarčevala pri hrani, kakšen račun prestavila, odpovedala vse, kar ni bilo nujno. Toda pri 500 evrih najemnine in vseh stroških prostora za varčevanje hitro zmanjka. In potem se mi je pri najemnini zalomilo," pravi.
Najprej se je obrnila na najemodajalca in ga prosila, ali bi ji plačilo najemnine za dva meseca odložil in v račun vzel varščino, da bi si v tem času lahko poiskala novo službo. A prošnja je naletela na gluha ušesa. "Čeprav sva imela vedno korekten odnos in sem najemnino redno plačevala, mi je odvrnil, da ni banka, da bi mi posojal denar. Po eni strani ga razumem. Bolj pa me je prizadelo, ko mi je zabrusil, da se bom morala, če bom zamujala s plačili, po hitrem postopku izseliti," pripoveduje s solzami v očeh. "Kam naj grem," se sprašuje. Pravi, da vsak dan pošilja prošnje za zaposlitev in išče kakršnokoli možnost za nov začetek. Po izobrazbi je gimnazijska maturantka, a za zdaj pri iskanju dela še ni imela sreče.
"Vsakomur se lahko to zgodi," še opozori. Njena zgodba ni zgodba nekoga, ki bi bil že leta brez prihodkov ali bi se čez noč odločil, da najemnine preprosto ne bo več plačeval. Pokaže predvsem, kako hitro se lahko življenjske okoliščine spremenijo. Izguba službe je že sama po sebi velik udarec. Če ji sledijo še razhod s partnerjem, izguba drugega dohodka v gospodinjstvu in stare finančne obveznosti, lahko človek v nekaj tednih iz položaja, ki ga je še obvladoval, zdrsne v stisko. Najemnina pa ne počaka. Prav tako ne položnice. In vsak naslednji mesec se lahko dolg še poveča.
"Sprva je še šlo. Nekaj sem privarčevala pri hrani, kakšen račun prestavila, odpovedala vse, kar ni bilo nujno"
Tudi zasebni najemnik lahko dobi subvencijo
Kaj torej storiti, preden težava preraste v dolg, ki ga je še težje obvladati? Pri Najemniškem SOS pojasnjujejo, da imajo najemniki na voljo več oblik pomoči. Med najpomembnejšimi je subvencija tržne najemnine, za katero lahko pod določenimi pogoji zaprosi tudi nekdo, ki stanovanje najema pri zasebnem lastniku. Do nje je lahko upravičen najemnik, ki nima v lasti primernega stanovanja ter izpolnjuje predpisane dohodkovne in premoženjske kriterije. Pri tem je pomembna podrobnost, ki je marsikateri najemnik morda ne pozna: subvencijo izplačuje občina njegovega stalnega prebivališča in ne nujno občina, v kateri stanovanje najema. Če bi imel torej nekdo stalno prebivališče denimo na Ptuju, stanovanje pa bi najemal v Mariboru, je za subvencijo pomembna občina njegovega stalnega prebivališča.
Pogoji so povezani tudi z razpisi za neprofitna stanovanja. Če je bil v občini stalnega prebivališča takšen razpis objavljen pred manj kot enim letom, je pogoj za pridobitev subvencije uvrstitev na prednostno listo zadnjega razpisa. Če je od razpisa minilo več kot leto, se preverja, ali bi prosilec glede na kriterije sodil na prednostno listo. Če občina razpisa ni objavila, se upoštevajo kriteriji, določeni z zakonom.
Koliko pomoči lahko posameznik prejme, je odvisno od njegovega položaja. Višina subvencije se določa glede na dohodek gospodinjstva ter lego, velikost in kakovost stanovanja. Subvencija se praviloma dodeli za eno leto oziroma do izteka najemne pogodbe, če ta poteče prej. Denar se nakaže lastniku stanovanja, ki mora najemniku za priznani znesek zmanjšati najemnino. Vlogo je mogoče vložiti na pristojnem centru za socialno delo ali elektronsko.
Izguba službe je lahko razlog za dodatno pomoč
Za Mariborčanko iz našega primera je pomembna še druga možnost. Izguba zaposlitve je eden izmed izrednih življenjskih dogodkov, zaradi katerih se lahko človek nenadoma znajde v materialni stiski. V takšnih okoliščinah lahko zaprosi za izredno denarno socialno pomoč. "Ta je namenjena plačilu konkretnih življenjskih stroškov, ki jih posameznik ali družina zaradi materialne ogroženosti ne more poravnati. Mednje lahko sodijo tudi stroški najemnine," pravijo pri Najemniškem SOS. Gre torej za pomoč, ki je lahko pomembna prav takrat, ko se finančne razmere nenadoma spremenijo – zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini, naravne nesreče, močno povečanih življenjskih stroškov ali drugega dogodka, na katerega posameznik ni mogel vplivati.
Obstaja še ena možnost. Socialno ogroženim posameznikom in gospodinjstvom nekatere občine zagotavljajo enkratno denarno pomoč za pokrivanje življenjskih stroškov. Tudi pri tej pomoči je ključno stalno prebivališče, zato pri Najemniškem SOS svetujejo, naj se najemnik obrne na občino, v kateri ga ima prijavljenega, in preveri, ali pomoč zagotavlja in pod kakšnimi pogoji.
Kaj pa, če 500 evrov tudi dolgoročno ne bo zmogla plačevati?
V primeru Mariborčanke pa ostaja še pomembnejše vprašanje: kaj, če izguba službe ni le kratkotrajna težava in bo 500 evrov zasebne najemnine zanjo tudi v prihodnje previsok strošek? Ena od dolgoročnejših možnosti je prijava na razpis za javno oziroma neprofitno najemno stanovanje. Takšno stanovanje lahko pomeni trajnejšo rešitev stanovanjskega vprašanja, vendar je težava v tem, da jih je bistveno manj, kot je prosilcev, razpisi pa niso ves čas odprti. Pri Najemniškem SOS zato svetujejo spremljanje spletnih strani stanovanjskih skladov in objavljenih razpisov. Za dodelitev takšnega stanovanja mora prosilec izpolnjevati več pogojev. Med njimi so praviloma stalno prebivališče v občini, kjer sklad deluje, nerešeno stanovanjsko vprašanje ter ustrezni dohodkovni in premoženjski kriteriji. Izjema glede stalnega prebivališča so razpisi Stanovanjskega sklada RS. Natančni pogoji so sicer določeni z vsakokratnim razpisom.
Za nekoga, ki mora 500 evrov najemnine plačati že čez nekaj dni, to seveda ni rešitev trenutne težave. Je pa lahko ena od poti, če postane jasno, da zasebnega najema tudi po ponovni zaposlitvi dolgoročno ne bo več zmogel. Primer naše bralke tako pokaže, kako tanka je lahko meja med tem, ko človek svoje stanovanjske stroške še obvladuje, in trenutkom, ko se mu računica podre. Ni nujno potrebna dolgotrajna brezposelnost ali velik dolg. Včasih zadostujeta izguba ene plače in nepričakovana življenjska sprememba. Prav zato je pomembno ukrepati, še preden se enemu neplačanemu mesecu pridružita drugi in tretji. Subvencija najemnine, izredna denarna socialna pomoč ali občinska pomoč morda ne bodo čez noč odpravile vseh finančnih težav. Lahko pa človeku kupijo nekaj najdragocenejšega, ko se mu življenje nenadoma obrne na glavo – čas, da se ponovno postavi na noge, ne da bi ob tem izgubil še dom.
