Vida Božičko Štajnberger
Razprava o prodaji občinskih stanovanj, ki je zaznamovala že junijsko sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, je še vedno aktualna. Takrat je občinsko vodstvo pojasnjevalo, da prodaja predvsem stanovanja v zelo slabem tehničnem stanju, katerih obnova ni ekonomsko upravičena. Nekateri svetniki pa opozarja, da občina zmanjšuje stanovanjski fond, medtem ko številni občani še vedno čakajo na neprofitna stanovanja.
Po podatkih Mestne občine Ptuj je bilo v letu 2025 v njeni lasti 580 javnih najemnih stanovanj. Od tega jih je bilo oddanih 520, praznih pa 60. Na zadnjem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj je na stanovanje čakalo še 143 upravičencev. Na občini pojasnjujejo, da so prazna stanovanja večinoma v fazi priprave na obnovo oziroma jih je treba pred ponovno oddajo usposobiti za bivanje. Stanovanjski zakon namreč določa, da mora biti javno najemno stanovanje ob oddaji primerno za bivanje.
Svetnica Levice Lina Habjanič medtem opozarja, da največja težava po njenem mnenju ni velikost stanovanjskega fonda, temveč dejstvo, da se stanovanja premalo obnavljajo. "Stanovanjski fond ni premajhen, premalo se ga obnavlja, razen tistega, kar je res nujno. Po drugi strani pa se od leta 1992 ne gradi praktično nič," pravi.
Kritična je tudi do prodaje občinskih stanovanj. Po podatkih občine je bilo v tekočem mandatu prodanih 14 stanovanj, ena stanovanjska stavba in ena poslovno-stanovanjska stavba. V prejšnjih dveh mandatih je občina prodala še 21 stanovanj, skupaj torej 35 stanovanj v zadnjih treh mandatnih obdobjih. Prodaja se bo nadaljevala tudi v prihodnje. V veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem je predvidena prodaja petih stanovanj, dodatnih pet pa je vključenih v predlog letošnjega rebalansa proračuna. Na občini poudarjajo, da gre predvsem za stanovanja v zelo slabem tehničnem stanju, kjer bi bila potrebna obsežna in draga obnova. "V teh primerih je z vidika gospodarnega ravnanja z občinskim premoženjem prodaja primernejša rešitev," pojasnjujejo.
Svetnica Lina Habjanič s takšnim odgovorom ni zadovoljna. Kot pravi, je od občine zahtevala elaborat oziroma jasen točkovnik, na podlagi katerega bi bilo razvidno, zakaj je posamezno stanovanje ocenjeno kot neprimerno za bivanje in predlagano za prodajo. "Zanašamo se samo na to, da občina reče, da stanovanje ni primerno. Prosila sem za elaborat oziroma točkovnik, pa ga ni. Pojasnili so, da bi to predstavljalo previsok strošek in da ne vidijo potrebe po njem," pravi Habjanič. Dodaja, da je sama obiskala več stanovanj, ki so bila predstavljena kot neprimerna za bivanje. "Ogledala sem si stanovanja, štiri so bila povsem primerna za bivanje, v enem je bila celo nova oprema. Dve pa sicer res nista bili primerni," zatrjuje.
Na Mestni občini Ptuj odgovarjajo, da z upravljavcem sproti določajo prednostne naloge pri obnovah. Pri tem upoštevajo tehnično stanje stanovanj, obseg potrebnih vlaganj, višino pričakovane najemnine in gospodarnost investicije. Poudarjajo, da sredstva, zbrana z najemninami, zadostujejo za redno in investicijsko vzdrževanje stanovanjskega fonda, ne pa tudi za gradnjo novih stanovanj.
Lani je občina obračunala za 1,13 milijona evrov najemnin, dejansko pa prejela nekaj več kot milijon evrov. Približno deset odstotkov najemnin ostane neplačanih. Najemnikom omogočajo obročno odplačevanje dolgov in pomoč pristojnih institucij, če to ni uspešno, pa sledijo postopki izvršbe oziroma deložacije. Letno po navedbah občine izvedejo tri do štiri deložacije.
Leta 2025 je bilo do subvencije najemnine upravičenih 311 najemnikov. Za subvencije tržnih najemnin je občina namenila dobrih 238.000 evrov, za subvencije neprofitnih najemnin pa več kot 307.000 evrov, ki jih občini povrne država.
